APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bodo Združene države Amerike po tridesetih letih znova začele testirati jedrsko orožje. To naj bi storile, da bi bile enake Rusiji in Kitajski, glede na njihove programe testiranja.

Ruska Federalna služba za varnost (FSB) je preprečila teroristične napade na judovske verske objekte v Krasnojarsku in Pjatigorsku. Aretirani so bili domnevni člani mednarodne teroristične organizacije, ki so načrtovali napade z namenom sprožitve medetničnih napetosti. Po navedbah FSB so osumljenci priznali, da so delovali pod krinko podpore Palestini.

Izraelske oblasti so od Hamasa preko Mednarodnega komiteja Rdečega križa prejele truplo talca. Izraelska vojska je identificirala posmrtne ostanke, ki jih je vrnila islamistična skupina Hamas in Islamski džihad, kot truplo izraelskega in argentinskega državljana, ki je bil ubit med napadom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Izrael je vrnil dodatnih 15 trupel Palestincev v Gazo, s čimer se je skupno število vrnjenih trupel povečalo na 135. Hamas je obtožil Izrael, da je v izraelskem obstreljevanju v Gazi umrlo devet Palestincev, ki naj bi bili člani iste družine, in to označil za načrtovan pokol. Izraelska vojska je dejala, da je vozilo skušalo prečkati umikajočo se linijo.

V Parizu in Saint-Denisu poteka dan spominskih slovesnosti in poklonov žrtvam terorističnih napadov 13. novembra, ki so se začele v bližini Stade de France. Napadi so zahtevali 132 življenj in več kot 350 ranjenih. Na spominskih slovesnostih je prisoten tudi francoski predsednik.

V ZDA podpredsednik J.D. Vance ocenjuje, da bosta Rusija in Ukrajina sčasoma rešili konflikt, čeprav trenutno nista pripravljeni na mirovni sporazum. Medtem pa je v Madagaskarju potekal vojaški udar, kjer je polkovnik Michael Andrianiirina po begu predsednika prevzel oblast.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da večina držav Evropske unije za zaprtimi vrati soglaša z Madžarsko, da Evropa drsi v vojno. Poudaril je, da Madžarska ne želi deliti usode Ukrajine in nasprotuje njenemu članstvu v EU, ker meni, da bi to pomenilo vojno z Rusijo.

Ruski opozicijski aktivist Igor Rogov, ki je bil aretiran na Poljskem in mu bo naslednji mesec sojeno, je priznal, da je delal kot tajni agent za rusko Federalno službo varnosti (FSB). Rogov je FSB prijavljal druge opozicijske aktiviste.

Združene države Amerike razmišljajo o možnosti izgradnje velike vojaške baze na meji med Izraelom in Gazo, kot je navedeno v raziskovalnem poročilu lista "Šomrim". Po nekaterih informacijah naj bi se Izrael s tem strinjal.

Južna Koreja je sporočila, da je Severna Koreja izstrelila najmanj eno neidentificirano balistično raketo proti svojim vzhodnim vodam. Izstrelitev se je zgodila, medtem ko Severna Koreja stopnjuje testiranja, pogovori z Washingtonom in Seulom pa so prekinjeni. Do izstrelitve je prišlo nekaj dni po obisku Hegsetha.

Poljska bo ta mesec začela nov program vojaškega usposabljanja v sklopu širšega načrta, s katerim želi do leta 2026 usposobiti približno 400.000 ljudi, je sporočilo obrambno ministrstvo. Program je del prizadevanj za povečanje obrambne sposobnosti države.

V izraelskih bombardiranjih območja Gaze je po poročanju civilne obrambe umrlo 22 oziroma 25 Palestincev, med njimi tudi otroci. Izraelske oblasti so izjavile, da so izvedle napade na pripadnike palestinskega gibanja. Eskalacija se je zgodila po tem, ko je Varnostni svet ZN sprejel resolucijo, ki podpira mirovni predlog.

Kremlj je opozoril, da bi morebitna dobava raket Tomahawk Ukrajini povzročila novo stopnjo eskalacije. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da je stališče Rusije glede dobave raket ZDA dobro znano. Medtem naj bi ameriški strokovnjaki prevzeli nadzor nad raketami Tomahawk, če bi jih dobavili Ukrajini, da bi se izognili usposabljanju ukrajinskih vojakov. Donald Trump je ponovno pozval Vladimirja Putina, naj ustavi sovražnosti v Ukrajini, in opozoril na nove pritiske, če ne bo prišlo do miru. V Pentagonu naj bi potekale razprave o tem, koliko raket Tomahawk bi lahko prodali zaveznikom v Natu za kasnejšo dobavo Ukrajini.

Poljska je sporočila, da sta za sabotažo na železnici odgovorna dva ukrajinska državljana, ki sodelujeta z ruskimi obveščevalnimi službami. Kremelj se je ostro odzval na obtožbe Poljske, da so ruske službe sabotirale železniško progo, ki je ključna za oskrbo Ukrajine, in obtožil Poljsko, da podlega rusofobiji.

Velika ruska desantna ladja se je zasidrala v bližini nemške obale v Baltskem morju, kar je sprožilo zaskrbljenost med članicami Nata. Poteza se zgodi v času povečane pripravljenosti zavezništva zaradi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora, ki jih povzroča Rusija. Ladja, "Aleksander Šabalin", pripada ruski baltski floti.

Pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je ameriški predsednik Donald Trump ukazal ponoven zagon ameriških jedrskih poskusov po več kot tridesetih letih. Odločitev je utemeljil s programi Rusije in Kitajske. Med obiskom v Južni Koreji je Trump prejel repliko krone, kar je sprožilo proteste.

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je izjavil, da bi lahko ukrajinske enote po koncu spopadov v Ukrajini in sklenitvi mirovnega sporazuma pomagale pri obrambi vzhodne meje Evropske unije pred Rusijo. Mobilizacija ukrajinskih sil bi bila mogoča šele po podpisu sporazuma med Kijevom in Moskvo.

Rusija je pozdravila namero Donalda Trumpa, da konča vojno v Ukrajini. Pred srečanjem Zelenskega s Trumpom so ruske sile izvedle nočni napad z vodenimi bombami in droni na Harkov, pri čemer je bila prizadeta bolnišnica in ranjenih sedem ljudi. Rusija z napadi na ukrajinsko elektroenergetsko omrežje poskuša preprečiti oskrbo civilistov s toploto in vodo med zimo.

Evropska komisija je predlagala razširitev pobude za izgradnjo "protidronskega zidu" vzdolž vzhodnega boka Evrope, da bi zaščitila celotno celino. Po navedbah virov pri Reuters, si komisija prizadeva za enotno zaščito Evrope, pri čemer so nekatere regije izrazile nezadovoljstvo zaradi občutka izključenosti. Predlog naj bi bil vključen v širšo strategijo za zaščito pred grožnjami, ki jih predstavljajo droni.