APDEJT.si

V nemškem mestu Nürnberg so zaradi najdbe ameriške letalske bombe iz druge svetovne vojne, težke 450 kilogramov, odredili evakuacijo za več kot 20.000 ljudi. Bomba je bila odkrita med gradbenimi deli v okrožju Grosreuth, evakuacija pa je bila največja v zgodovini mesta.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Po tragičnem umoru 48-letnega moškega v Novem Mestu so slovenske oblasti poostrile varnostne ukrepe na območju Dolenjske. Na teren je bil napoten večji kontingent policistov, Sekretariat Sveta za nacionalno varnost pa je aktiviral mešane patrulje policije in vojske. Ta ukrep je bil v Sloveniji v preteklosti uporabljen le enkrat.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Vladimir Putin je izrazil prepričanje, da bi bilo srečanje z Donaldom Trumpom brez zagotovljenih rezultatov napaka. Kljub temu so ZDA sporočile, da je Trump pripravljen na ponovno srečanje s Putinom, da bi razpravljali o miru v Ukrajini, pri čemer poudarjajo, da si želijo dejanj in ne le besed. Putin je poudaril pomen dialoga namesto konfrontacije.

Donald Trump je zagotovil, da bo Hamas »uničen«, če ne bo spoštoval dogovora o prekinitvi ognja v Gazi. Dodal je, da ameriške sile ne bodo posredovale proti Hamasu, vendar bi Izrael hitro ukrepal, če bi bilo potrebno. Izrael je namreč že poročal o kršitvah premirja s strani Hamasa.

Nemčija je napovedala okrepitev vzhodne frontne linije Nata s poslanimi dodatnimi letali Eurofighter na Poljsko, da bi odgovorila na ruske provokacije in kršitve zračnega prostora držav Nata. Poleg tega namerava Nemčija vložiti več milijard v sisteme za boj proti dronom in sodelovati pri vzpostavitvi "zidu" za zaščito pred droni.

Sektor za izredne razmere Ministrstva za notranje zadeve Srbije opozarja na povečano število požarov v stanovanjskih objektih zaradi začetka kurilne sezone. Najpogostejši vzrok je neprevidnost in malomarnost občanov.

Hrvaški minister za gospodarstvo Ante Šušnjar je v Luxembourgu pozval svoje kolege iz Evropske unije, naj obiščejo Hrvaško in se na lastne oči prepričajo o zmogljivostih Jadranskega naftovoda (Janaf). Poudaril je, da so Evropski komisiji in drugim kolegom jasno predstavili, da so hrvaške kapacitete zadostne.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Izrael je sporočil, da bo sam določal, katere mednarodne sile bodo sprejemljive v prihodnji mirovni misiji v Gazi. Izraelski konvoj je prispel v Gazo, da bi pomagal pri iskanju posmrtnih ostankov Izraelcev, ki jih je ugrabil Hamas. Vodja Hamasa, Khalil al-Hayya, je izjavil, da bodo predali orožje, če se bo končala okupacija.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril, da bodo vojaški uslužbenci ZDA do 15. novembra ostali brez plače, če se bo zaustavitev vlade nadaljevala. To bi lahko povzročilo resne težave za pripadnike vojske in njihove družine.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je med obiskom v Kijevu izjavila, da Srbija v celoti podpira Ukrajino pri njenem procesu pridruževanja Evropski uniji. Poudarila je tudi dobro sodelovanje parlamentarnih skupin prijateljstva med državama in izpostavila, da je Srbija poslala več pomoči Ukrajini kot celoten Zahodni Balkan. Po srečanju s predsednikom Vrhovne rade Ruslanom Stefančukom je dejala, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med državama.

Ukrajinski minister za obrambo Denis Šmigalj je izjavil, da bo Ukrajina leta 2025 potrebovala med 12 in 20 milijardami dolarjev vojaške pomoči, ki bo namenjena nakupu ameriškega orožja v okviru nove iniciative zveze NATO. Šmigalj je tudi pozval države članice NATO, da prispevajo najmanj 0,25 % svojega BDP za financiranje ukrajinske vojske, kar bi leta 2026 pomenilo proračun v višini 120 milijard dolarjev.

Kljub premirju v Gazi je izraelska vojska ubila dva Palestinca, vključno z otrokom, v južni Gazi. Dodatno je neeksplodirano izraelsko orožje ubilo še enega otroka v Khan Younisu. Izrael je oblastem v Gazi predal trupla 15 Palestincev v zameno za posmrtne ostanke izraelskega vojaka, ubitga leta 2014. Poročilo iz Ženeve navaja, da je bilo od začetka premirja ubitih povprečno osem Palestincev dnevno.

Evropska unija si prizadeva skrajšati čas premestitve Natovih sil z zahoda na vzhod s sedanjih 45 dni na zgolj pet ali celo tri dni. Finančni časnik Financial Times je poročal, da so to potrdili uradniki EU, preden je Bruselj objavil nove predloge za optimizacijo vojaške mobilnosti.

V samomorilskem napadu pred okrožnim sodiščem v Islamabadu v Pakistanu je umrlo najmanj 12 ljudi, več kot 20 pa je ranjenih. Notranji minister Mohsin Naqvi je potrdil, da je napadalec poskušal vstopiti v poslopje sodišča, a ga je policija ustavila, preden je sprožil eksploziv. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, pakistanski talibani pa so bili v preteklosti že osumljeni podobnih dejanj.

Predsednik Vučić je izjavil, da bo Srbija o reševanju težav zaradi ameriških sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) razpravljala z Rusijo, ki ima v podjetju večinsko lastništvo. Dodal je, da Srbija o tej temi nima več kaj razpravljati z Združenimi državami Amerike.

Administracija Donalda Trumpa se je odločila umakniti 800 vojakov iz Romunije, tako da jih bo v državi ostalo približno 1.000. Romunsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je bila ta odločitev pričakovana. Umik vojakov naj bi se zgodil leta 2026.