APDEJT.si

Nemčija se pripravlja na obsežna naročila v obrambnem sektorju, vredna več milijard evrov. Po poročanju dveh virov, ki so seznanjeni z načrti, bo nakup vključeval 20 letal Eurofighter, do 3.000 oklepnih vozil Boxer in 3.500 pehotnih bojnih vozil Patria. To kaže na močno krepitev nemških oboroženih sil, Bundeswehra.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Tramp je prekinil dosedanjo prakso in se osebno vključil v intervjuje s kandidati za napredovanje v čin generala s štirimi zvezdicami. Belo hišo je potrdila, da želi Tramp zagotoviti, da so izbrani kandidati predvsem borci in ne birokrati.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ponovno zagrozil s preventivnimi napadi na Zahod, če bi Zahod dodatno stopnjeval vojno v Ukrajini, hkrati pa je zavrnil načrte Rusije za napad na NATO ali Evropo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno kritiziral 50-dnevni rok za uvedbo sankcij proti Rusiji, saj meni, da je to izguba časa in človeških življenj, saj ruski predsednik Vladimir Putin ni pripravljen na kompromis in ga je obtožil laganja ter kritiziral Donalda Trumpa. Medtem je Putin izjavil, da je politika Evropske unije o postopenem zmanjševanju deleža poceni ruskega plina že povzročila negativne posledice za gospodarstvo EU. Poleg tega je Donald Trump napovedal obnovo dobave orožja Ukrajini in zagrozil s sankcijami državam, ki bi kupovale rusko nafto, medtem ko se pojavljajo mnenja, da Putin z lahkoto zavaja Trumpa glede vojne v Ukrajini.

Nedavna raziskava Eurobarometra je pokazala, da so državljani Evropske unije vse bolj proti povečanim vojaškim izdatkom, saj zdravje postavljajo pred oborožitev, pri čemer propaganda o ruski invaziji ne prepriča. Ameriški general je izjavil, da bi NATO lahko zavzel rusko Kaliningrajsko oblast v izjemno kratkem času. Hkrati so uradniki Nata ocenili, da bo Rusija, kljub velikim izgubam, to poletje v Ukrajini še naprej beležila počasen napredek.

Ukrajino pretresa korupcijski škandal na najvišjih ravneh, povezan z vpadom preiskovalcev v stan padlega heroja, pilota MiG-29. Ta dogodek je sprožil ogorčenje med aktivisti, ki opozarjajo na morebitni ruski vpliv in grožnjo splošnega upora, medtem ko se država sooča z negotovostjo glede zahodne vojaške pomoči in ruskimi napredovanji na fronti.

Odbor za varnost in obrambo Skupščine Črne gore je priporočil napotitev dveh pripadnikov Vojske Črne gore na štabne, nebojne funkcije znotraj Natove misije za usposabljanje Ukrajine v Nemčiji. Vrhovni vojaški poveljnik Nata Alexus Grynkewich je potrdil, da zavezništvo intenzivira priprave za hitro dobavo dodatnih sistemov zračne obrambe Patriot Ukrajini.

Srbski obrambni minister Bratislav Gašić je danes sporočil, da bodo zaradi ponovne uvedbe obveznega vojaškega roka posodobljeni in opremljeni regrutni centri ter ambulante za preglede bodočih vojakov. Poudaril je, da mora vsak posameznik odgovorno opraviti svoj del naloge, da se uresniči odločitev pristojnih državnih organov.

Nihat Biševac, župan Novega Pazarja, je pohvalil policijo za visok nivo profesionalizma in zadržanosti med torkovimi incidenti pred univerzo. Ob tem je obsodil žalitve na nacionalni osnovi in pozval prebivalce Novega Pazarja, naj ne nasedajo provokacijam. Poudaril je, da dogajanje ni bil študentski protest.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da se bo vojna v Ukrajini končala šele, ko se bosta sestala ruski predsednik Vladimir Putin in njegov ameriški kolega Donald Trump. Poudaril je, da je to edini realen način za rešitev konflikta, saj je potrebna skupna odločitev med Rusijo in ZDA za končanje spopadov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je z nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom dosegel dogovor o 'mega sporazumu'. Ta sporazum vključuje prodajo ukrajinskih dronov ZDA, kar bi po besedah Zelenskega okrepilo ameriško vojsko in nacionalno varnost, v zameno pa bi Ukrajina kupila ameriško orožje. Hkrati je nemški kancler Friedrich Merz potrdil, da bo Ukrajina "zelo kmalu" prejela nove sisteme dolgega dosega, vključno z raketnimi sistemi Patriot, po odločitvi Donalda Trumpa o krepitvi ukrajinskega oboroževanja.

General Christopher Donahue, poveljnik ameriške vojske v Evropi in Afriki ter kopenskih sil zveze NATO, je izjavil, da NATO načrtuje hitro nevtralizacijo obrambnega potenciala ruskih sil v Kaliningrajski oblasti. Ta izjava je sprožila močan odziv v Rusiji. Leonid Slucki, predsednik Odbora Državne dume za mednarodne zadeve in vodja LDPR, je opozoril, da bi napad NATA na Kaliningrajsko oblast sprožil odgovor Rusije v skladu z jedrsko doktrino države.

Med nedavnim obiskom ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sankt Peterburgu so člani njegovega varovanja pritegnili pozornost z novim dronom FPV (First Person View), ki je očitno zasnovan za boj proti sovražnim brezpilotnim letalnikom. Dron, ki ga je nosil Putinov telesni stražar, naj bi bil opremljen s termalnimi senzorji in polavtonomnim vodenjem, kar predstavlja pomembno revolucijo v zaščiti državnih voditeljev pred zračnimi grožnjami. Čeprav so poskušali napravo skriti, so jo kamere uspele posneti, kar je sprožilo zanimanje javnosti za to »orožje prihodnosti« v arzenalu Putinovih telesnih stražarjev.

Požar, ki je izbruhnil pri Zlatnem ratu na Braču, je povzročil evakuacijo turistov, ki so poročali o dimu v hotelskih hodnikih. Ogenj je gasilo 55 gasilcev. Medtem je v bližini Madrida, v Mentridi, požar pogoltnil 3.100 hektarjev, lokalne oblasti pa so pozvale prebivalce, naj ostanejo doma.

Upokojeni polkovnik srbske vojske in poslanec POKS-a, Ljubinko Đurković, je izjavil, da se zaradi šotorišča »Ćacilend« v Pionirskem parku in na Trgu Nikole Pašića, tradicionalna smotra vojaških pitomcev ne sme prestaviti s platoja pred Domom Narodne skupščine v Beogradu. Poudaril je, da pomembnost vojaških pitomcev ne sme biti zmanjšana zaradi šotorišča.

Združene države Amerike si prizadevajo za hitro dobavo orožja Ukrajini v skladu z načrtom, ki ga je predstavil Donald Trump. Poleg tega razmišljajo o prodaji sistemov protiletalske obrambe Patriot iz lastnih zalog, je izjavil ameriški ambasador pri NATO-ju Matthew Whitaker. Medtem je Odbor Državnega zbora Republike Slovenije za obrambo podprl napotitev dveh pripadnikov Slovenske vojske v štabne, nebojne funkcije v Nemčiji v okviru NATO-ve pobude za krepitev ukrajinskih sil, čeprav je poslanec DNP-ja Vladislav Bojović nasprotoval tej odločitvi.

Evropska unija krepi mandat Europola, da bi bolje podpirala države članice v boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Dosežen je bil predhodni dogovor med pogajalci Sveta in Evropskega parlamenta o okrepitvi Europola, ki bo vključeval poostritev obveznosti izmenjave informacij in ustanovitev Evropskega centra proti tihotapljenju migrantov kot stalne strukture znotraj Europola.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Bivši obrambni minister Moldavije, Viktor Gajčuk, je izjavil, da se Evropska unija pripravlja na vojno z Rusijo in da naj bi Moldavija pri tem dobila vlogo tamponskega območja. Opozoril je, da se država spreminja v območje za ublažitev spopadov med EU in Rusijo, kar nakazuje na priprave na obsežen konflikt.

Ruske sile so potrdile prevzem nadzora nad tremi vasmi v treh različnih regijah Ukrajine. Poročali so tudi o obsežnih ruskih napadih po vsej državi, vključno s Harkovsko in Zaporoško oblastjo, kar je povzročilo eno smrtno žrtev in pet ranjenih. V napadu na Čugujev v Harkovski oblasti so bile ranjene štiri osebe.

Evropska unija in NATO sta ostro obsodila Rusijo zaradi njenih »zlonamernih kibernetskih aktivnosti« in hibridnih napadov. Poudarili so, da so ti napadi usmerjeni proti evropski varnosti in demokraciji ter da poskušajo spodkopati stabilnost v Evropi in širše.