Pevca Halida Bešlića so pokopali na sarajevskem pokopališču Bare. Pogreba se je udeležilo več deset tisoč ljudi.
Vladimir Putin je ponovil, da Rusija nima namena napasti Evrope in da je članstvo Ukrajine v EU sprejemljivo, medtem ko članstvo v Natu ni. Slovaški premier Robert Fico se je srečal s Putinom in se pogovarjal o dvostranskih vprašanjih in konfliktu v Ukrajini.
Poljska je po vdoru ruskih dronov aktivirala člen 4 ustanovne pogodbe Nata, kar pomeni posvetovanja med zaveznicami, če je ogrožena varnost katere od članic. Poljski premier je dejal, da je v poljski zračni prostor vdrlo 19 ruskih dronov. Ruska vojska je zatrdila, da ni imela namena napasti Poljske in ponudila posvetovanja z Varšavo. Nemški kancler Friedrich Merz je dejanje Rusije v Poljski označil za agresivno in da je ogrozilo življenja.
Črna gora je poslala verbalno noto kosovskemu veleposlaništvu zaradi uporabe strelnega orožja s kosovske strani v bližini črnogorskega smučarskega centra Hajla Štedim, blizu meje med državama. Zunanji minister Ervin Ibrahimović ocenjuje, da gre za izolirane incidente. Od kosovskih oblasti so zahtevali identifikacijo in pregon storilcev.
Število smrtnih žrtev potresa na severu Afganistana je naraslo na najmanj 20, število poškodovanih pa na 320. Potres z magnitudo 6,3 je prizadel severni del države, predvsem provinco Samangan.
Poljska vojska je sporočila, da je sestrelila ruske drone, ki so kršili njen zračni prostor med ruskim napadom na Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je poudaril, da je to prvi takšen primer na ozemlju Nata. Rusija je zanikala, da bi Poljska predložila dokaze o sestreljenih ruskih dronih nad njenim ozemljem, Belorusija pa je dejala, da so droni tja zašli po nesreči.
Srbijavoz je sporočil, da je bil zaradi anonimne dojave o bombah, nameščenih na vseh vlakih in progah, ponovno ustavljen ves železniški promet potniških vlakov. To se je zgodilo dan pred komemorativnim shodom v Novem Sadu. Srbijavoz intenzivno sodeluje z Ministrstvom za notranje zadeve pri reševanju situacije.
Vladimir Putin je opozoril zahodne voditelje, da bodo tuje enote, poslane v Ukrajino, obravnavane kot legitimne tarče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nakazal, da bi lahko v državi namestili več tisoč tujih vojakov v okviru povojnih varnostnih jamstev. Kremelj je izrazil možnost drugega kroga pogovorov med Putinom in Donaldom Trumpom v bližnji prihodnosti. Obenem so bile razkrite Putinove maksimalistične zahteve za prekinitev ognja v Ukrajini, ki vključujejo ozemeljske in politične spremembe.
Predsednik Vučić je napovedal, da bodo v naslednjih petnajstih dneh odprli železniško progo Beograd-Subotica. Prav tako je omenil, da bo v desetih dneh predstavljen nov gospodarski program, ki bo pomemben za večino državljanov Srbije. Poudaril je tudi pomembnost pogovora s Putinom, ki bo po njegovih besedah koristil srbskemu narodu. Poleg tega se bo Vučić odpravil v trgovino, da bi spremljal cene.
Ministrstvo za obrambo Srbije je podpisalo pogodbe s podjetji domače obrambne industrije o tretjem investicijskem ciklu vlaganj v proizvodne zmogljivosti in opremljanje enot ministrstva in vojske s sodobno oborožitvijo. Minister za obrambo Bratislav Gašić je prisostvoval podpisu pogodb v okviru 12. Mednarodnega sejma oborožitve in vojaške opreme "Partner 2025" v Beogradu.
Po dojavah o bombah 31. oktobra vlaki v Srbiji še vedno ne vozijo. Na postaji v Petrovaradinu je še vedno izobeščeno obvestilo, da vlaki ne vozijo. Zaposleni na postaji so povedali, da danes zagotovo ne bodo vozili, za ostale dni pa nimajo informacij.
Ameriški znanstveniki so razkrili, kako bi lahko izgledala jedrska zima v primeru jedrske vojne. Scenarij predvideva štiri faze uničenja, pri čemer bo dim blokiral sonce in povzročil obdobje teme. Posledično bi se človeštvo spopadlo z lakoto, ki bi postala globalni problem.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu srečal s približno 30 evropskimi voditelji držav in vlad, s katerimi je razpravljal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Srečal se je tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stephenom Witkoffom.
Rusija je odločno zavrnila možnost, da bi tuje države poslale svoje vojake v Ukrajino kot del varnostnih jamstev v mirovnih pogajanjih. Kljub temu, da je 26 držav izrazilo pripravljenost poslati vojake, Kremelj vztraja, da tuji vojaški kontingenti ne morejo zagotoviti varnosti Ukrajini. To stališče otežuje iskanje poti do premirja in miru.
ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.
Kijev predlaga več lokacij za pogovore z Moskvo glede vojne v Ukrajini, vendar konkretnega napredka k srečanju na vrhu še ni. Ukrajina se sooča z vse večjimi izzivi na fronti, medtem ko se pogajanja nadaljujejo.
Policijska uprava v Valjevu je sporočila, da bo 1. oktobra ob 12. uri na območju Valjeva in občine Lajkovac preverjala delovanje sistema za javno opozarjanje. Pri tem bodo aktivirali sirene, o čemer bodo prebivalce tudi obvestili z govorno sporočilo.
V Srbiji so se odzvali na vojaški sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Milovan Drecun, predsednik odbora za obrambo srbske skupščine, je izjavil, da sporazum kaže na nedokončano delo Nata na tem območju zaradi vojaške nevtralnosti Srbije. Drecun je dodal, da želi Nato vzpostaviti nadzor in da je AP Kosovo in Metohija ključna točka v tej geopolitični strategiji. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je napovedal, da bo v ponedeljek izvedel več o sporazumu.
Nekdanji šef hrvaške obveščevalne agencije SOA in trenutni direktor Obveščevalno-analitičnega centra EU, Daniel Markić, je na Strateškem forumu na Bledu komentiral varnostne izzive in regionalne razmere. Opozoril je na nevarnost, ki jo predstavlja "igranje z ognjem" v Srbiji, rekoč, da lahko država izgubi nadzor nad situacijo.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil zaskrbljenost zaradi vojaškega zavezništva med Slovenijo in Hrvaško, ki ga vidi kot izrazito neprijateljskega do Srbije, pri čemer ga spominja na dogajanja v 90. letih. Obenem je kritiziral molk EU in NATA glede tega zavezništva. Vučić je tudi dejal, da ga ne zanimajo volitve, ker ve da bi jih izgubil. Poleg tega je Vučić kritiziral obisk poslancev Evropskega parlamenta na protestih v Srbiji, češ da gre za brutalno vmešavanje v notranje zadeve države. Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije je sporočilo, da Vučić ni bil povabljen na Bled Strategic Forum, čeprav naj bi si prizadeval za povabilo.