APDEJT.si

Obsežni požari, ki so zajeli različne regije Kosova in Metohije, so povzročili znatno škodo na elektroenergetski mreži. Zaradi požarov so bile nekatere cone v Prizrenu, Kosovski Mitrovici in Đakovici ostale brez oskrbe z električno energijo. Po nalogu "kosovske policije" so bili začasno izklopljeni napajalni vodi in trafostanice, kar je še dodatno zaostrilo situacijo. Veter je širil ogenj, ekipe pa so si prizadevale za stabilizacijo mreže.

Srbsko ministrstvo za notranje zadeve (MUP) je sporočilo, da je na ozemlju Srbije aktivnih več kot 100 požarov na prostem. Najbolj ogrožene lokacije so v okolici Niša, Vranja, Kragujevca, Prijepolja, Malega Zvornika, Užica in Kruševca. Gasilci reševalci so na terenu in se borijo z ognjem, pri čemer so rešili že več kot 10 ljudi in varovali več kot 230 objektov ter več kot 150 hiš. MUP je pozval vse državljane k previdnosti.

Velik požar je izbruhnil v bližini deponije "Meteris" pri Vranju, zaradi česar so ogrožene hiše v sosednjih naseljih Mečkovac in Balinovac. Veter in suho vreme sta pospešila širjenje ognja, kar je med prebivalci povzročilo paniko. Neuradno naj bi bila ena hiša že zajeta z ognjem. Izpostavljena je tudi nevarnost širjenja požara proti Suvodolu. Mestni štab za izredne razmere je ob tem pozval občane, naj ne kurijo suhe trave in strnišča, saj sumijo, da je neprevidno kurjenje vzrok požara.

Več požarov je izbruhnilo v okolici Leskovca, vasi Bunuški Čifluk, Oraovica in Slavujevce. Ognjeni zublji so zajeli nizko rastlinje in kmetijska zemljišča, v Slavujevcu pa tudi gozdove in sadovnjake. Gasilci in prebivalci kraju se borijo z ognjem, ki ga zaradi visokih temperatur in vetra gasijo, kar dodatno otežuje intervencije.

Vse večja uporaba umetne inteligence (UI) zahteva gradnjo novih podatkovnih centrov, ki za svoje delovanje porabijo ogromne količine vode, tudi v območjih, kjer je vode že primanjkuje. Združeni narodi opozarjajo, da se že polovica svetovnega prebivalstva spopada s pomanjkanjem vode in posledicami podnebnih sprememb, povečano povpraševanje po vodi za potrebe UI pa bo to težavo še poslabšalo.

Aktivisti skupine "Beograd ostaje" so zjutraj protestirali proti gradbenim delom ob reki Savi v parku Ušće. Dela, ki potekajo med Ušćem in Starim savskim mostom, vključujejo odstranjevanje mulja in zemlje iz rečnega korita. Aktivisti so kritični do nepropisno označenega gradbišča in so simbolično z vezjo "pripeli" bager, da bi izrazili svoje nestrinjanje.

Elektroprivreda Srbije (EPS) je v Termoelektrarni Nikola Tesla A (TENT-A) v pogonski preizkus zagnala 4. kaseto na odlagališču pepela in žlindre. Gre za največjo kaseto v okviru EPS, ki je zgrajena po evropskih standardih.

Novozgrajena kaseta 4 na deponiji pepela in žlindre v termoelektrarni "Nikola Tesla A" je pričela s poskusnim obratovanjem. Generalni direktor Elektroprivrede Srbije je poudaril, da ta korak potrjuje zavezanost podjetja k usklajevanju vseh proizvodnih obratov s strogimi okoljskimi standardi, s čimer daje prednost varovanju okolja.

Pripadniki Sektorja za izredne situacije v Čačku so podali prekrškovno prijavo zoper 72-letnega I. Đ. iz Miokovcev. Osumljen je, da je med sežiganjem rastlinskih ostankov v sadovnjaku pri Čačku povzročil požar, v katerem je zgorelo 95 arov nasadov. Osumljeni je med povzročitvijo požara utrpel tudi hude opekline in je bil hospitaliziran.

Gasilci se borijo z obsežnim požarom na nesanitarni deponiji Druglići pri Priboju, ki je močno ogrozil tudi samo mesto. Gost dim se je razširil do urbanih predelov, kar je povzročilo težave prebivalcem, saj je teren težko dostopen za gasilska vozila. Pristojni apelirajo na prebivalce in skušajo preprečiti širjenje ognja proti stanovanjskim objektom.

Znanstveniki so odkrili vzrok, zakaj se je naš planet pred približno 700 milijoni let povsem zamrznil in postal "snežena kepe". V tem obdobju je bilo le malo ali nič tekočih oceanov in jezer, celo v tropskih predelih. To odkritje razkriva presenetljivo in dramatično obdobje v zgodovini Zemlje, ko je bila večina planeta prekrita z ledom.

Novi Sad je na mednarodni konferenci o zaščiti mokrišč v Zimbabveju predstavil svoje načrte za zaščito biotske raznovrstnosti. Mesto je prejelo prestižno mednarodno priznanje "Mesto mokrišč", s čimer je postalo prvi kraj v regiji s tem statusom. Delegacijo mesta je vodila ministrica za okolje Sara Pavkov, ki je prevzela akreditacijo na Viktorijinih slapovih.

Fondacija Mozzart je organizirala obsežno eko-akcijo ob Drinski regati, ki se je je udeležilo več kot 15.000 ljudi. Glavni cilj akcije je bil ohraniti čistočo reke Drine, ki je v narodu simbol povezanosti in lepote. Dogodek je združil ekološko osveščenost z adrenalinsko zabavo, kar je poudarilo slogan "Ko se plovi srcem, Drina ostaja čista".

Apatinska pivara je na 31. Drinskoj regati, pomembni turistični manifestaciji, poudarila pomen reciklaže, varovanja okolja in odgovornega uživanja alkohola. Regata je udeležencem omogočila uživanje v naravnih lepotah ob reki Drini, pivara pa je s svojo kampanjo "Uživaj, recikliraj in odgovorno konzumiraj" spodbujala trajnostne prakse.

Človeštvo je do 24. julija izčrpalo vse naravne vire, ki jih planet Zemlja lahko obnovi v enem letu, kar je sedem dni prej kot lani. To pomeni, da od danes naprej živimo na "ekološki kredit". Slovenija je svoje naravne zaloge za letošnje leto porabila že 8. maja, kar kaže na prezgodnje izčrpavanje obnovljivih naravnih virov.

Na letošnjem EXIT festivalu je v sklopu platforme Green EXIT potekala obsežna reciklažna akcija z geslom "Be the Recycling Superstar". V štirih dneh festivala je bilo zbranih skupno 48.693 enot embalaže, od tega skoraj polovico, natančneje 22.995 enot, predstavljajo pločevinke. Ta pobuda je poudarila pomen recikliranja in zmanjševanja odpadkov na velikih dogodkih.

Direktor za sodelovanje z državnimi institucijami in civilno družbo Rio Tinta, Emil Atanasovski, je izjavil, da je bila odločitev Evropske komisije o razglasitvi projekta Jadar za strateško pričakovana. To je posledica dejstva, da je nahajališče Jadar najpodrobneje raziskano v Evropski uniji, Evropska komisija pa je potrdila, da projekt izpolnjuje vse standarde zaščite okolja.

Danes okoli 13. ure je izbruhnil velik požar na deponiju v Diklu pri Zadru. Zaradi hitrega širjenja ognja in zahtevnih razmer so bile na teren takoj napotene vse razpoložljive operativne gasilske enote, vključno z gasilci iz Zadra, Nina in Sukošana. Gosti črni dim se je širil nad območjem, vendar za zdaj ni nevarnosti za prebivalstvo, niti se ne širi neprijeten vonj. Gasilske službe opozarjajo občane, naj se požarišču ne približujejo, medtem ko ekipe intenzivno delujejo na lokalizaciji in zajezitvi ognja.

Kljub pred 16 leti sprejetim predpisom, ki nalagajo odstranitev radioaktivnih strelovodov z vseh objektov, naj bi jih bilo v Srbiji še vedno v uporabi okoli tisoč. Direktorat za radijacijsko in nuklearno varnost Srbije razpolaga z najnatančnejšimi podatki o njihovem številu. Ti radioaktivni strelovodi predstavljajo nevarnost za okolje le v primeru poškodbe ali podrtja.

Svetovno gospodarstvo je letos na ekološki dolg prišlo osem dni prej kot v letu 2024, kar pomeni, da smo porabili več naravnih virov, kot jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Kljub temu, da je datum ekološkega dolga v zadnjem desetletju relativno stabilen, se ta premika vse bolj zgodaj vsako leto.