APDEJT.si

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je izjavil, da imajo ženske v Iranu pravico izbire glede nošenja hidžaba in obsodil prisilno uveljavljanje te prakse. Prav tako je dejal, da so mednarodne sankcije in pritiski okrepili odpornost in enotnost Irana. V New Yorku je Pezeškijan označil zahtevo Združenih držav Amerike po predaji obogatenega uranija v zameno za suspenzijo sankcij za nesprejemljivo.

Predsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dragan Đilas je v Skopju predlagal, da bi morale države kandidatke za članstvo v Evropski uniji, ki so že začele pogajanja z EU, organizirati volitve za Evropski parlament. Đilas meni, da je Zahodnemu Balkanu potrebna jasna evropska podpora, zato predlaga, da socialdemokrati sprožijo pobudo za tovrstne volitve.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozoril, da bo vzpostavitev palestinske države ostala nepopolna, dokler se Izrael ne bo ustavil. Pozval je k takojšnjemu sojenju izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuu in članom njegovega kabineta zaradi genocida v Gazi. Erdogan je poudaril, da je za dokončno rešitev palestinskega vprašanja nujno zaustaviti izraelsko agresijo.

Na srbskem vojaškem pokopališču Zejtinlik v Solunu v Grčiji je bila obeležena 107. obletnica preboja Solunske fronte. Slovesnosti so se udeležili ministri Milica Đurđević Stamenkovski in Bratislav Gašić, predstavniki srbske vojske, Republike Srbske, Grčije in člani državne delegacije.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izjavil, da je z ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom razpravljal o skupnem sodelovanju in o tem, kako preživeti v teh težkih časih. Srečanje je trajalo pet ur in dvaindvajset minut, v njem pa so se dotaknili tudi tem, kot sta obdelovanje zemlje in vojna. Lukašenko je tudi dejal, da bi bil Putnov predlog za končanje vojne všeč tudi Ukrajini.

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitne ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) lahko povzročile težave pri dobavi naftnih derivatov v Srbiji in Bosni in Hercegovini. Profesor Goran Radosavljević je izpostavil, da bi lahko prišlo do kratkoročnih pomanjkanj in težav s plačilnim prometom na bencinskih črpalkah. Članki tudi sprašujejo o rezervah goriva, ki jih ima NIS.

Kitajska je izrazila obžalovanje, ker Varnostni svet ZN ni uspel podaljšati jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015. Kitajski odposlanec Geng Shuang je poudaril, da Varnostni svet ni sprejel resolucije, ki sta jo predlagali Kitajska in Rusija, s katero bi se podaljšal sporazum.

Ambasador Bosne in Hercegovine pri Združenih narodih, Zlatko Lagumdžija, je srečanje srbskega predsednika Aleksandra Vučića z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN označil za primer politike brez načel. Lagumdžija je za Federalno televizijo dejal, da je BiH na pravi strani zgodovine, Srbija pa na nasprotni.

V nedeljo, 28. septembra, so v več kot 200 mestih, občinah in naseljih po vsej Srbiji potekali mirni protestni sprehodi pod geslom "Državljani proti blokadam". Shodi, ki so se začeli ob 17. uri, naj bi pritegnili več kot 200.000 ljudi. Protestniki so želeli opozoriti, da je treba ustaviti nezakonite blokade, nasilje in delitve v srbski družbi.

Ameriški State Department je preklical vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru zaradi njegovih "nesmotrnih in vnetljivih dejanj" med obiskom v New Yorku. Petro naj bi pozival ameriške vojake, naj ne spoštujejo ukazov in spodbujajo nasilje.

Ministrica brez listnice v Srbiji, Tatjana Macura, je izjavila, da je več kot 2.000 staršev poiskalo pomoč Alimentacijskega sklada. Največ prošenj prihaja od žensk.

Centar za društvenu stabilnost je napovedal protestne shode "Građani protiv blokada" v več krajih po Srbiji. V Beogradu bo pohod potekal do zgradbe Radio televizije Srbije (RTS) v Takovski ulici, kjer bodo udeleženci zahtevali objektivno poročanje javnega servisa.

Predsednik stranke Srbija Center (Srce) Zdravko Ponoš je ocenil, da bi lahko bilo trenutno 'poniževanje' premierja Đura Macuta in ministrov s strani predsednika Aleksandra Vučića priprava na predčasne volitve v Srbiji. Ponoš meni, da Vučić s tem poskuša dvigniti svoj rejting.

Združene države Amerike so po poročanju RTS po pogovorih s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem že sedmič preložile začetek izvajanja sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) za osem dni, do 8. ali 9. oktobra.

V Sloveniji se obeta burna politična razprava o članstvu države v Evropski uniji in zvezi NATO. Poslanec Dejan Kaloh in Andrej Šiško sta predstavila politično pobudo SLOEXIT, ki si prizadeva za izstop Slovenije iz EU in odprto dvomi o smiselnosti članstva v NATO.

Starši dijakov Gimnazije Jovana Jovanovića Zmaja v Novem Sadu so opozorili, da je Vlada Vojvodine iz proračunske rezerve zagotovila skoraj milijon dinarjev za izdelavo elaborata o varnosti zgradbe gimnazije. Hkrati so izrazili zaskrbljenost, ker javnosti še ni znano, katera institucija je zahtevala izdelavo elaborata. Proti direktorju Stojkoviću so bile podane kazenske prijave zaradi domnevnih dejanj, ki so ogrozila varnost učencev in učiteljev. Starši tudi trdijo, da je kazenska prijava proti direktorju ostala neobravnavana, medtem ko je on prejel sredstva za elaborat.

Minister za zunanje zadeve Srbije, Marko Đurić, je sporočil, da je bil predsednik Aleksandar Vučić uradno povabljen na večerni sprejem, ki ga je organiziral ameriški predsednik Donald Trump, vendar se ga Vučić ni mogel udeležiti zaradi že dogovorjenih bilateralnih srečanj. Medtem je predsednik Partizana, Ostoja Mijailović, spregovoril o žalitvah na račun Vučića med tekmami Partizana in razkril pogovor s trenerjem Željkom Obradovićem po incidentih.

Ob tretji obletnici eksplozij na plinovodih Severni tok 1 in 2 je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka v preiskavi tega incidenta. Zaharova je poudarila, da je napad škodoval interesom številnih držav, a kljub temu preiskava ne napreduje.

Hrvaški sabor je z večino glasov zavrnil predlog o priznanju palestinske države. Za predlog je glasovalo 44 poslancev, proti pa 73, štirje so bili vzdržani. Sabor je sprejel sklep, ki poziva vlado, da ob spremljanju mednarodnih mirovnih prizadevanj oceni primeren trenutek za odločitev o priznanju Palestine.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Szijjártó je obtožil Hrvaško, da izkorišča krizne razmere in zaračunava "vojni davek" na surovo nafto, ki jo dobavljajo Madžarski. Szijjártó je na zasedanju Združenih narodov v New Yorku izjavil, da Hrvaška s tem ustvarja dobiček na račun vojne, ter da vlada ne bo dovolila, da bi pohlep po dobičku ogrozil madžarske ukrepe za zniževanje stroškov.