V Turčiji poteka preiskava strmoglavljenja zasebnega letala v bližini Ankare, na katerem so bili libijski vojaški uradniki, vključno z načelnikom libijske vojske, Mohammedom Alijem Ahmedom al-Haddadom. Turške in libijske oblasti skupaj preiskujejo vzrok nesreče, pri čemer se osredotočajo na tehnične dokaze, posnetke letov, ravnanje posadke in vzdrževanje letala.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Srečanje bo potekalo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago.

Afriška celina, ki krepi svojo vlogo, postaja vse pomembnejši akter v svetovnih procesih. Ob koncu leta 2025 se poraja vprašanje, kako so se razvijali odnosi med Rusijo in Afriko. Katere spremembe so zaznamovale bilateralne vezi in kaj je ostalo nespremenjeno?

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je s slovesnostjo sprejel predsednika Sudanskega sveta Abdulfettaha el-Burhana in se z njim sestal na delovnem zajtrku v Ankari.

Odnosi med Indijo in Bangladešem so se zaostrili, potem ko so v New Delhiju izbruhnili protesti zaradi linča hindujskega delavca v Dhaki. Bangladeš je poklical na pogovor indijskega veleposlanika, potem ko so protestniki poskušali vdreti na bangladeško visoko komisijo. Protesti so izbruhnili zaradi smrti hindujskega moškega, ki je bil obtožen bogokletstva in ubit 18. decembra, kar je povzročilo aretacijo sedmih oseb in porast protindijskega razpoloženja v Bangladešu.

Po tem, ko je Izrael prestregel flotilo Global Sumud, so po svetu izbruhnili protesti. V Italiji so potekali spontani protesti, napovedana pa je bila tudi splošna stavka. V Španiji je bil razpisan nacionalni študentski shod. V Kuala Lumpurju so aretirali dva moška zaradi poškodovanja policista med pro-palestinskim protestom pred ameriškim veleposlaništvom. Grška sindikalna zveza PAME je obsodila izraelski napad na flotilo in pozvala k protestom.

Kljub pozivom k odpovedi, so propalestinski protesti potekali v različnih mestih. V Glasgowu so protestirali proti izraelski zaustavitvi flotilje Global Sumud, v Sydneyju pa je bil načrtovan protest ob obletnici vojne v Gazi. V Haagu so aretirali več kot 200 ljudi med protestom na glavni železniški postaji. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je izrazila razočaranje, da so protesti potekali po napadu v Manchestru, in pozvala k odpovedi protesta Palestine Action v Londonu.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Umrla je Jane Goodall, 91-letna strokovnjakinja za preučevanje šimpanzov in okoljska aktivistka. Inštitut Jane Goodall je njeno smrt objavil na Instagramu. Patrick Christys pa poroča o napadu z avtomobilom in nožem v sinagogi v Manchestru, kjer so bili prizadeti prijatelji in znanci.

V več maroških mestih, vključno z Agadirjem in Rabatom, so se nadaljevali nasilni spopadi med protestniki in varnostnimi silami. Med protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z zdravstvenim in izobraževalnim sistemom, je bilo poročano o poškodbi protestnika, ko je policijsko vozilo zapeljalo v množico. Vlada je obljubila reforme kot odgovor na zaostrovanje razmer.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija trajno ustavila priseljevanje iz vseh držav "tretjega sveta", dokler si ameriški sistem popolnoma ne opomore. Ta napoved je sprožila val polemik, posebej med Maročani, ki so upali na vstop v ZDA preko različnih zakonitih poti.

Milica RSF je po lastnih navedbah privolila v humanitarno prekinitev ognja v Sudanu. Zdaj se pričakuje, da bo enako storila še sudanska vojska, s katero se RSF bori za oblast.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

V Katarju potekajo obnovljeni pogovori med vlado Demokratične republike Kongo (DR Kongo) in uporniki M23, da bi rešili prekinitev ognja, ki je zastala. Namen pogovorov je doseči dogovor o izvajanju premirja, ki ga je prejšnji mesec posredoval Katar. Prizadevanja za mir potekajo, medtem ko se nasilje in razseljevanje v vzhodnem Kongu še naprej povečujeta.

Egipčanski predsednik Abdel Fattah El-Sisi je na mednarodnem letališču El Alamein pospremil predsednika Združenih arabskih emiratov (ZAE) šejka Mohameda bin Zajeda Al Nahjana, ki je bil na večdnevnem obisku v Egiptu. Predsednika sta se srečala že v ponedeljek, ko je El-Sisi sprejel bin Zajeda na letališču El Alamein.

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je opravil "odličen" pogovor z malijskim zunanjim ministrom Abdoulayejem Diopom o "skupnih varnostnih interesih" v Sahelu. Pogovori so potekali v času, ko so bile zahodne sile izgnane iz regije zaradi neuspešnega zatiranja džihadistične vstaje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, kjer bodo potekali pogovori o miru. Zelenski je dejal, da so ključni osnutki mirovnega okvira in varnostnih jamstev skoraj dokončani, pri čemer so ozemeljski spori in pritisk na Rusijo na vrhu agende. Trump je izrazil optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA izvedle "močan in smrtonosen" napad na sile Islamske države v Nigeriji. Trump je dejal, da je ukazal napade kot odgovor na napade ISIS na kristjane v tej zahodnoafriški državi. Ameriška vojska je na zahtevo nigerijskih oblasti izvedla napade v zvezni državi Sokoto in ubila več teroristov ISIS.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, da bi razpravljal o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po tem, ko so se ameriški uradniki srečali z ukrajinsko delegacijo na Floridi. Putin je pohvalil zavzetje mesta Pokrovsk v vzhodni Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt v 20 točkah, ki so ga oblikovali ukrajinski in ameriški uradniki, vendar Rusija načrt zavrača. Zelenski je tudi izjavil, da Rusija s pomočjo Belorusije napada zahodne regije Ukrajine, saj lahko vidijo linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges je izrazil mnenje, da je Putinova privolitev v demilitarizirano cono v Ukrajini zgolj fantazija.

Alžirija je s 3:0 premagala Sudan na Afriškem pokalu narodov. Riyad Mahrez je dosegel dva zadetka, Ibrahim Maza pa enega. Zinedine Zidane je s tribun spremljal tekmo svojega sina, vratarja alžirske reprezentance.

Kylian Mbappé je na svoj 27. rojstni dan izenačil rekord Cristiana Ronalda po številu golov v koledarskem letu za Real Madrid, s čimer je dosegel 59 golov. Rekord je izenačil z golom iz enajstmetrovke na tekmi proti Sevilli, kar je sprožilo navdušenje in primerjave z njegovim idolom Ronaldom. Xabi Alonso pa se ni želel odzivati na naslove v medijih.

Afriška nogometna zveza (CAF) je potrdila, da bo Afriški pokal narodov (AFCON) od leta 2028 potekal vsaka štiri leta. Ob tem je CAF povečala nagrado za zmagovalca AFCON 2025, ki bo potekal v Maroku, na 10 milijonov ameriških dolarjev. Maroko naj bi organiziral najbolj ambiciozen in najbolje organiziran AFCON doslej.

Po Messijevem nastopu, ki ni potekal po načrtih, so indijski navijači izbruhnili v izgrede in poskušali uničiti predmete na stadionu.

FIFA je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu podelila prvo nagrado za mir, kar je sprožilo številne kritike. Trump je nagrado označil za eno največjih časti v svojem življenju. Podelitev je bila opravljena ob žrebu za svetovno prvenstvo leta 2026 v Washingtonu, ki se ga Trump ni udeležil.

Maroko in Oman sta se v drugem srečanju Arabskega pokala v Katarju razšla brez golov (0:0). Maroška rezervna ekipa je igrala z igralcem manj v drugem polčasu, vendar je kljub temu uspela ohraniti neodločen rezultat.

Po Messijevem nastopu, ki ni potekal po načrtih, so indijski navijači izbruhnili v izgrede in poskušali uničiti predmete na stadionu.

V maroškem mestu Fes sta se ponoči porušili dve sosednji stavbi. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 22, 16 ljudi je bilo ranjenih. Oblasti so sporočile, da je to najsmrtonosnejša nesreča te vrste v kraljestvu v zadnjih letih.

Izbruh vulkana Hayli Gubbi v regiji Afar v Etiopiji, ki se je zgodil prvič po tisočletjih, je povzročil motnje v letalskem prometu v Indiji. Oblak pepela je povzročil odpovedi in zamude letov na letališču v Delhiju. Indijski regulator za letalstvo je pozval letalske prevoznike k izogibanju prizadetih območij. Poročajo o odpovedih mednarodnih letov letalskih družb Air India in Akasa.

V rudarski nesreči v Demokratični republiki Kongo je umrlo najmanj 32 ljudi, po nekaterih poročilih celo 80. Do nesreče je prišlo, ko se je zrušil most na območju rudnika bakra in kobalta Kalando v provinci Lualaba. Oblasti nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih v poplavljenih rovih. Iniciativa za zaščito človekovih pravic poziva k neodvisni preiskavi vloge vojske v smrti rudarjev.

Po zadnjih podatkih je v nesreči v rudniku bakra v Demokratični republiki Kongo umrlo najmanj 32 ljudi. Oblasti se bojijo, da je pod ruševinami še več ujetih.

Po podatkih Združenih narodov je po brodolomu gumijastega čolna ob libijski obali prejšnji teden pogrešanih 42 migrantov, ki jih štejejo za mrtve. Nesreča dodatno prispeva k številu smrtnih žrtev migrantov v osrednjem Sredozemlju, ki letos presega 1000.

Ob obali Tunizije se je potopil čoln, ki je prevažal približno 70 migrantov. V nesreči je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi otroci. Po navedbah lokalnih oblasti se je tragedija zgodila v bližini pristaniškega mesta Mahdia v osrednji Tuniziji. Reševalci so rešili 30 ljudi.

V vodah ob obali Beire v Mozambiku se je prevrnil čoln s 14 indijskimi državljani. Po nesreči so potrdili smrt treh indijskih državljanov, pet pa jih še vedno pogrešajo. Iskalna akcija je v teku. Nesreča se je zgodila med prenosom posadke tankerja, vzrok pa še ni znan, poroča indijska visoka komisija.

Spletna stran السودانايل je 26. decembra 2025 objavila prispevek. Dan kasneje so bile prikazane najboljše fotografije s sveta.

Tanzanijska opozicija je obtožila policijo, da je po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali protesti, skrivaj odstranjevala trupla stotin protestnikov, ubitih med zatrtjem demonstracij. Predsednica Samia Suluhu Hassan je kljub opozorilom o stotinah žrtvah zanikala obseg nasilja in bila slovesno zaprisegla.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države morda nadaljevale z jedrskimi poskusi. Ponovil je tudi svoje trditve, da so bile tarife ključnega pomena pri preprečevanju jedrske vojne med Indijo in Pakistanom leta 2025. Trump je dejal, da je obe državi opozoril, da bosta izgubili dostop do ameriške trgovine, če ne bosta umirili napetosti.

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Namibija se je v prvi polovici leta 2025 soočila z več kot milijon kibernetskih groženj in podobnim številom ranljivosti sistemov. Minister za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo Emma Theofelus je opozoril na nujnost okrepitve digitalne varnosti države in napovedal nov načrt kibernetske varnosti, ki bo odgovor na porast prevar, goljufij in ranljivosti sistemov.

Medtem ko Trump odkrito izraža željo po prejemu Nobelove nagrade za mir in uživa podporo posameznikov, kot je Benjamin Netanyahu, se pojavljajo ugibanja o njegovih možnostih in morebitnih posledicah, če nagrade ne bi prejel. Norveška naj bi se pripravljala na morebitne Trumpove odzive, če ne bo prejel nagrade. Razpravlja se o drugih kandidatih in potencialnih dobitnikih za leto 2025, vključno z dogovorom med Izraelom in Hamasom ter humanitarnimi organizacijami.

Generalni sekretar Združenih narodov je svetovne voditelje pozval, naj izberejo prihodnost, kjer bo vladavina prava premagala surovo moč in kjer bodo države sodelovale, namesto da bi se borile za lastne interese. Opozoril je na naraščajoče izzive globalnemu miru in napredku, izpostavljajoč nevarnost »doba nepremišljenih motenj in neusmiljenega človeškega trpljenja«.

Popolni lunin mrk, znan kot 'krvava luna', je bil viden v različnih delih sveta, vključno s Severovzhodom, Južno Afriko, Azijo, Evropo in Afriko. Dogodek je bil ujet na fotografije in posnetke, ki so jih delili opazovalci neba.

Zaradi spopadov med sudansko vojsko in paravojaško skupino RSF v Sudanu več kot 30 milijonov ljudi nujno potrebuje humanitarno pomoč. Agencije Združenih narodov, vključno z IOM, UNHCR, UNICEF in WFP, pozivajo k takojšnjemu ukrepanju za rešitev naraščajoče humanitarne krize. Razseljenih je na milijone ljudi, širijo se bolezni in narašča lakota, kar še poslabšuje razmere.