Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Richard "Dick" Bruce Cheney, je umrl v ponedeljek zvečer v starosti 84 let. Cheney je bil pomembna osebnost v republikanski politiki več kot tri desetletja.
Dick Cheney, nekdanji podpredsednik ZDA v času Georgea W. Busha, je umrl v ponedeljek zvečer zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi. Družina je potrdila njegovo smrt. Bil je vplivna figura v Republikanski stranki več kot 30 let in glavni arhitekt »vojne proti terorizmu«. Kljub temu, da je podpiral istospolne poroke, je bil ključna figura pri vodenju države v vojno v Iraku.
V starosti 84 let je umrl Dick Cheney, vplivni ameriški podpredsednik v času predsedovanja Georgea W. Busha. Cheney je bil ključna figura pri oblikovanju ameriške zunanje politike po napadih 11. septembra, znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je vodila v intervencije v Afganistanu in Iraku. Bil je eden najmočnejših podpredsednikov v ameriški zgodovini.
Poleg poročil o smrti Dicka Cheneyja so se pojavile tudi ocene njegove politične zapuščine. Po mnenju politologa Maleka Dudakova naj bi Cheney predstavljal jastrebovsko zunanjo politiko ZDA in naj bi sprejemal številne odločitve za hrbtom Georgea Busha mlajšega. Cheney je deloval v štirih predsedniških administracijah in je bil znan po svoji vplivnosti.
V starosti 84 let je umrl Dick Cheney, vplivni ameriški politik in nekdanji podpredsednik ZDA v času predsednika Georgea W. Busha. Cheney je bil ključna figura v administraciji Busha in glavni arhitekt vojne proti terorizmu po napadih 11. septembra 2001, ki je vodila do vojaških intervencij v Afganistanu in Iraku. Cenjen je bil kot močan strateg, znan po svoji odločnosti in vplivu na ameriško zunanjo politiko.
Dick Cheney, nekdanji ameriški podpredsednik, je umrl v ponedeljek, 3. novembra, zaradi zapletov, povezanih s pljučnico ter srčno-žilnimi boleznimi, je sporočila njegova družina.
Dick Cheney, nekdanji podpredsednik ZDA, je umrl in za seboj pustil zapuščino moči, polemik in vojne politike, ki so zaznamovale sodobno Ameriko. Označen je bil kot arhitekt "vojne proti terorizmu".
Dick Cheney, nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike v času predsedovanja Georgea W. Busha, je umrl v starosti 84 let. Cheney je bil ključna figura pri načrtovanju vojne v Iraku in velja za enega najvplivnejših podpredsednikov v ameriški zgodovini.
Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.
Oblasti Trinidada in Tobaga so odredile deportacijo približno 200 venezuelskih migrantov. Premierka Kamla Persad-Bissessar je odredila namestitev migrantov v center za pridržanje. Poleg tega je Trinidad in Tobago sprejel sodelovanje z ameriško mornarico pri izvedbi vojaških vaj.
Donald Trump je sporočil, da je ameriška vojska izvedla nov napad na domnevni čoln za prevoz mamil blizu obale Venezuele, pri čemer je umrlo šest ljudi. Trump je poudaril, da naj bi bila plovba povezana z 'Organizacijo, označeno za teroristično'.
Izrael je v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja vrnil prvo skupino trupel 45 Palestincev v Gazo. Medtem so mednarodni mediji poročali o nemirih v Gazi, potem ko naj bi Hamas javno usmrtil osem ljudi, obtoženih sodelovanja z Izraelom.
Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.
Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.
Donald Trump se je na sedežu Združenih narodov srečal z voditelji držav z večinskim muslimanskim prebivalstvom, pogovori pa so bili ocenjeni kot 'zelo koristni'. Med obiskom so ga spremljale tehnične težave, kot so pokvarjena tekoča stopnica, nedelujoč teleprompter in izpad zvoka, zaradi česar naj bi preiskavo sprožila tudi tajna služba.
Surinamska vlada je nemudoma odpoklicala veleposlanika Rajendre Khargija iz Nizozemske v Paramaribo in prekinila njegovo funkcijo. Minister za zunanje zadeve Melvin Bouva je Khargiju očital kršitve protokolarnih pravil, vključno z nepooblaščenimi dejanji. Khargiju je bil odvzet položaj izrednega in pooblaščenega veleposlanika Republike Surinam v Haagu.
Izraelska vlada je napovedala načrte za izgradnjo 3000 novih naselbin na Zahodnem bregu. Finančni minister Bezalel Smotrich je ob tem izjavil, da s tem želijo onemogočiti ustanovitev palestinske države.
Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je zanikala možnost delovanja ameriških vojakov na mehiških tleh, potem ko so se pojavila poročila, da je ameriški predsednik Donald Trump odobril Pentagonu pripravo na to. Podobno sta se proti Trumpovi ideji o vojaškem posredovanju proti drogam v Latinski Ameriki izrekli tudi Kolumbija in Čile.
Mednarodni mediji, vključno z AFP, AP, Reuters in BBC, so Izrael pozvali k zagotovitvi večje svobode gibanja za novinarje v Gazi. Več poročevalcev poroča o pomanjkanju osnovnih sredstev za preživetje, kot je hrana, zase in za svoje družine. V zadnjih 21 mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot 200 ljudi, vključno z novinarji, kar je obsodil Palestinski sindikat novinarjev. Eden od novinarjev je umrl v neposrednem izraelskem napadu na njegovo šotorsko bivališče v begunjskem taborišču v Gazi.
Združene države Amerike so se v torek ponovno umaknile iz Unesca, kulturne in izobraževalne organizacije Združenih narodov. To je tretjič, da so se ZDA umaknile iz organizacije, in drugič pod vodstvom Donalda Trumpa. Umik odraža Trumpovo nezadovoljstvo z multilateralizmom. Kljub temu, da je predsednik Joe Biden leta 2023 prejšnjo odločitev o umiku preklical, so ZDA ponovno zapustile organizacijo.