APDEJT.si

Brazilsko vrhovno sodišče je nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara obsodilo na 27 let in 3 mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po njegovem porazu na volitvah leta 2022. Sodišče je ugotovilo, da je Bolsonaro poskušal spodkopati demokratični red in obdržati oblast.

Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara. Brazilsko vrhovno sodišče ga je spoznalo za krivega po vseh točkah obtožnice. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo, ker so ocenili, da je Bolsonaro sodeloval v "oboroženi kriminalni organizaciji". Obsodba velja za mejnik brazilske demokracije, saj se v preteklosti pučisti niso soočili s sodnim pregonom.

Primer umora turista Rishija Parmessarja, ki je bil umorjen decembra 2022 v Surinamu, se je končal s sodbami. V primeru, ko truplo nikoli ni bilo najdeno, je bil v Sloveniji Biswanand 'Romeo' B. že predhodno obsojen na 15 let zapora. Na sodišču v Paramaribu sta bila dva osumljenca oproščena krivde za sodelovanje pri umoru.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na 27 let in tri mesece zapora zaradi načrtovanja državnega udara po porazu na volitvah leta 2022. Obsodba je sprožila diplomatsko krizo z Združenimi državami in ponovno odprla politične delitve. Washington naj bi obsodbo kritiziral in napovedal povračilne ukrepe.

Ekvadorski predsednik Daniel Noboa je bil tarča napada s kamenjem in streli na njegovo kolono v provinci Cañar, ki ga vlada označuje za poskus atentata. Do napada je prišlo med protesti zaradi ukinitve subvencij za dizelsko gorivo. Med protesti je bil ubit domorodski branilec zemlje, protesti pa so se razširili po vsej državi.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

Kitajska je odgovorila na kritike ameriškega vodje južnega poveljstva in poudarila, da je njeno sodelovanje z državami Latinske Amerike vzajemno koristno in temelji na spoštovanju.

Pet osumljencev, ki so jih aretirali po smrtonosnem streljanju na ulici Flying Dutchmanstraat v Rotterdamu, so izpustili. Kljub temu ostajajo osumljenci v preiskavi. Policija še vedno išče dodatne osumljence, povezanih z incidentom.

Po obsodbi Nicolasa Sarkozyja na pet let zapora zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem je Éric Zemmour obsodil dejanje kot 'stalni državni udar sodnikov'. Mediji so začeli poročati o možnih pogojih pripora za nekdanjega predsednika, Arnaud Alibert pa je v svoji kolumni spregovoril o vprašanju politične pravičnosti, ki so jo izpostavili Sarkozyjevi prijatelji.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Ameriški mediji so poročali, da je bila generalna državna tožilka Pam Bondi obveščena, da se predsednik Donald Trump omenja v dokumentih, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Bondi naj bi Trumpa o tem obvestila že maja, in sicer med sejo kabineta v Beli hiši. Bela hiša je te poročila sicer že večkrat zanikala, češ da gre za lažne novice.

Donald Trump je zamrznil 26 milijard dolarjev sredstev, namenjenih demokratskim državam, in napovedal blokado milijardnih investicij v infrastrukturo New Yorka. Republikanci so napovedali nadaljnje omejitve v državni upravi in grozijo z odpuščanji zaradi proračunskega spora z demokrati.

Ustanova 8. december 1982 je izrazila zaskrbljenost zaradi javnih izjav nekdanje ministrice za pravosodje in policijo, Jennifer van Dijk-Silos, ki je surinamsko policijo (KPS) obtožila ostrih in posplošenih obtožb. Ustanova je pozvala k prenehanju 'očrnjevanja' policijskega korpusa.

Marciano Hellings, predsednik sindikata OWOS pri podjetju Energiebedrijven Suriname (EBS), je bil takoj odpuščen. Vzrok za odpoved je bil njegov komentar na Facebooku, kjer naj bi Lea Brunswijka, ki je prav tako povezan z EBS, označil za 'klovna'. Odločitev o odpustitvi je bila Hellingsu vročena preko sodnega izvršitelja, pismo o odpovedi pa je podpisala celotna uprava EBS.