APDEJT.si

Donald Trump je trdil, da mu je Sir Sean Connery pomagal pridobiti dovoljenje za sporno golf letovišče v Aberdeenshireu. Med obiskom Združenega kraljestva je Trump javno kritiziral ključno politiko britanskega premierja, ki se nanaša na zmanjšanje odvisnosti od nafte. Marc Short, nekdanji šef kabineta podpredsednika Mika Pencea, je kritiziral Trumpove carinske rabate in jih primerjal s sovjetskim centralnim načrtovanjem. Medtem ko se je voditelj CNN Wolf Blitzer soočal z izraelskim veleposlanikom glede obtožb o izraelski blokadi pomoči v Gazi, so zavezniki Trumpovega gibanja MAGA opozorili, da bo njegova podpora Izraelu ob delni blokadi Gaze ogrozila njegovo predsedstvo. Nekdanji uradnik je Trumpa primerjal z 'ledvičnim kamnom' in trdil, da se svetovne vodje trudijo preživeti njegovo drugo predsedovanje, saj se svet združuje proti Trumpovim carinam.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, kar je povzročilo ostro obsodbo Irana. Iran je dejal, da bo ponovna uvedba sankcij spodkopala sodelovanje z agencijo ZN za jedrsko energijo.

Velika Britanija je uradno prepovedala udeležbo izraelskim vladnim predstavnikom na obrambnem sejmu DSEI v Londonu, kar je posledica zaostrenih diplomatskih odnosov zaradi dogajanja v Gazi. Izraelska vlada je odločitev označila za obžalovanja vredno diskriminacijo. Britansko obrambno ministrstvo je kritično do izraelskega delovanja v Gazi.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izrazil dvom o verodostojnosti Ghislaine Maxwell kot pričevalke, medtem ko je kongresnik Thomas Massie izrazil zaskrbljenost, da bi Johnson lahko spremenil pravila predstavniškega doma za oviranje objave dokumentov. Medtem je prišlo do napetosti v vodstvu Georgie zaradi zgodnjega zaključka zakonodajne seje, senator John Kennedy pa je kritiziral liberalne medije.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Britanska obveščevalna služba MI5 je posvarila britanske poslance, da kitajske obveščevalne službe uporabljajo LinkedIn za iskanje in ciljanje ljudi, ki delajo v parlamentu. Kitajski vohuni naj bi se pretvarjali, da so kadroviki.

Podjetje Lockheed Martin je občutno povečalo proizvodnjo raket Javelin in PAC-3 MSE. Z nadgradnjo proizvodnih zmogljivosti in ambicioznimi načrti namerava podjetje do leta 2027 letno izdelati 750 raket PAC-3 MSE, s čimer se odziva na naraščajoče povpraševanje in posodablja svoje procese.

Iran je uradno potrdil, da so nedavni ameriški zračni napadi uničili njihove jedrske objekte, čeprav vztraja pri nadaljevanju obogatitve urana. Predsednik Irana je ponovil grožnjo o pripravljenosti na vojno z Izraelom in možnost napada globoko na njihovo ozemlje, medtem ko poročila nakazujejo, da vojna med državama ni končana. Pojavila so se tudi poročila o skrivnostnih eksplozijah po Iranu, za katere iranski uradniki sumijo, da so del izraelskega sabotažnega delovanja.

Iran je izrazil skrb, da bi ZDA pogajanja o jedrskem programu lahko izkoristile kot izgovor za nov napad. Kljub tej skrbi je Iran potrdil pripravljenost na sodelovanje v jedrskih pogovorih. V prihodnjih tednih naj bi Iran obiskala tudi tehnična ekipa Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), s katero bodo iskali nove načine sodelovanja.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Po napadu na sinagogo v Manchestru je britanska notranja ministrica ponovila, da so protesti za konec genocida v Gazi 'ne-britanski'. Vlada in policija Združenega kraljestva sta pozvali organizatorje pro-palestinskih protestov v Londonu, da odpovedo ali preložijo dogodek. Izraelske sile so prestregle zadnjo ladjo mednarodne flotile, ki je poskušala prebiti izraelsko pomorsko blokado Gaze, medtem ko je izraelski minister skrajne desnice Ben Gvir obiskal in zasmehoval zajete aktiviste flotile.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so v Beogradu potekali propalestinski protesti, na katerih so protestniki obsojali genocid v Gazi. V Združenem kraljestvu so civilnodružbene skupine obsodile načrte za nadaljnje omejevanje pravice do protesta. Na britanskih univerzah so bili načrtovani propalestinski protesti, ki so sprožili ogorčenje judovskih voditeljev. Svetovni voditelji so na Generalni skupščini ZN obsodili ZDA in Izrael ter zahtevali mednarodno posredovanje v Gazi. Izrael naj bi si prizadeval za popolno prevlado v regiji, pri čemer po Gazi nobena arabska država ni varna.

Ameriška vojska se prilagaja pojavu agentne vojne, ki združuje umetno inteligenco, avtonomne sisteme in algoritmično vodene operacije. Kljub temu poudarja, da bo človeški element v vojni vedno ključen. ZDA se morajo pri dirki zoper Kitajsko na področju umetne inteligence osredotočiti na prenovo svojega pristopa. Medtem je odločitev Donalda Trumpa o sprostitvi ključnih tehnoloških omejitev za Peking v zameno za dostop do kritičnih mineralov presenetila ameriško varnostno skupnost in pomeni pomemben premik v odnosih med ZDA in Kitajsko.

Teroristična skupina, povezana z Al Kaido, nadzoruje obsežno ozemlje v Zahodni Afriki, kar ogroža vlade vsaj treh držav in kaže hitro rast. Kljub temu je poročanje o skupini Jama’at Nusrat al-Islam wal-Muslimin (JNIM) omejeno. Medtem se je v Nigeriji v prvi polovici leta 2025 zgodilo več ubojev s strani upornikov in banditov kot v celem letu 2024, kar povzroča veliko zaskrbljenost v tej najbolj naseljeni afriški državi in pomembni proizvajalki nafte.

V Washingtonu sta bila dva gasilca, ki sta se borila z največjim gozdnim požarom v državi, aretirana s strani imigracijskih uradnikov. Incident se je zgodil, ko sta gasilca čakala na prihod nadrejenega, medtem ko sta sekala drva. Uradniki za priseljevanje so uporabili podatke Ministrstva za licenciranje države Washington, kljub zakonu iz leta 2019, ki to prepoveduje.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek glasoval o resoluciji, ki bo končala več kot štiri desetletja trajajočo operacijo mirovnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) do 31. decembra 2026. Glasovanje sledi ponavljajočim se preložitvam zaradi zadržkov ZDA in Izraela glede nadaljnje prisotnosti sil. Predlog resolucije predvideva podaljšanje mandata mirovne misije v Libanonu do konca leta 2026, nato pa popoln umik.