Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.
Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.
Po usodnem streljanju Renee Nicole Good s strani agenta ICE v Minneapolisu se je odzvalo več uradnikov. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Sekretar za domovinsko varnost Kristi Noem je sporočil, da agenti ICE ne bodo zapustili države. Uprava Trumpa je sprožila največjo operacijo izvrševanja priseljevanja doslej in v območje Minneapolisa napotila 2000 zveznih agentov.
Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.
Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.
Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.
Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.
Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.
Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba.
Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.
Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.
Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.
Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.
V Grčiji so danes začasno ustavili vse vzlete in pristanke na letališčih po vsej državi, potem ko je prišlo do resne okvare radijskega sistema za komunikacijo z letali. Grški organi za civilno letalstvo so sporočili, da je popolna izguba komunikacijskih kanalov v zračnem prostoru onemogočila varno vodenje prometa, zaradi česar so bili prisiljeni v takojšnjo prekinitev vseh letalskih operacij. Motnje so povzročile precejšnje zamude in preusmeritve poletov, ki so bili v tistem času namenjeni proti grškim turističnim središčem in prestolnici Atene. Tehnične ekipe so se nemudoma lotile odpravljanja napake, da bi ponovno vzpostavile varno komunikacijsko povezavo med kontrolorji zračnega prometa in posadkami letal. Po krajšem obdobju popolne blokade so oblasti postopoma začele sproščati promet, vendar opozarjajo, da bodo posledice v obliki zamud čutne skozi celoten dan. Incident je povzročil nemalo nevšečnosti potnikom v času visoke turistične sezone, ko je grški zračni prostor eden najbolj obremenjenih v Evropi. Preiskava o vzrokih za sistemsko odpoved komunikacijske infrastrukture še poteka.
Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.
V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom.
Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.
Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".
Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.
Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.
V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.
Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja.
Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.
Sredina
Kontradiktorno
4. jan 13:41
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.