Donald Trump je med večerjo v Beli hiši s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom Savdsko Arabijo razglasil za pomembnega zaveznika ZDA, ki ni članica zveze NATO. Bin Salman se je zavezal k prizadevanjem za mir z Izraelom in Iranom ter poglabljanju gospodarskih vezi. Trump je ponovil trditev, da je ustavil vojno med Indijo in Pakistanom. Elon Musk se je udeležil večerje v Beli hiši, kar kaže na izboljšanje odnosov s Trumpom.

Predsednik Donald Trump je novinarko ABC News Mary Bruce označil za »grozno novinarko« in zagrozil z odvzemom licence njihovi televizijski hiši, potem ko ga je v Ovalni pisarni vprašala o povezavah s Savdsko Arabijo in Jeffreyjem Epsteinom. Trump je bil oster do ABC zaradi poročanja, ki ga je označil za »lažne novice«.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ob tem pa pohvalil njegovo vlogo na področju človekovih pravic in pozdravil obljubo Savdske Arabije o vlaganju bilijona dolarjev v ZDA. Trump je branil princa pred obtožbami o vpletenosti v umor novinarja Džamala Khashoggija, ki ga je bin Salman označil za 'napako'.

Donald Trump je med obiskom savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Washingtonu Savdsko Arabijo razglasil za ključnega zaveznika ZDA izven Nata in z njo podpisal varnostni sporazum, ki bo olajšal transferje.

Program ZN za hrano (WFP) opozarja na poglabljanje krize lakote po svetu. Pričakujejo, da se bo do leta 2026 s krizo lakote soočalo 318 milijonov ljudi, kar je več kot dvakrat toliko kot leta 2019. Razlogi za to so zmanjšanje sredstev in vse hujši konflikti.

Švicarski prehrambeni velikan Nestle je obtožen, da v hrano za dojenčke dodaja sladkor, da bi povečal prodajo v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki. Nevladna organizacija trdi, da Nestle s tem ogroža zdravje dojenčkov zaradi dobička.

Kitajska je opozorila Japonsko, da za japonske morske sadeže na Kitajskem 'ni trga', s čimer je še zaostrila diplomatski spor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Poleg tega je Kitajska ustavila pogovore o ponovnem uvozu japonske govedine, kot razlog pa navaja ogorčenje zaradi omenjenih izjav.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Novi načrti britanske vlade za zaostritev azilnega sistema so naleteli na oster odpor znotraj lastne stranke, medtem ko so politični tekmeci izrazili podporo, kar kaže na razdeljenost glede vprašanja priseljevanja. Notranja ministrica Shabana Mahmood se sooča s kritikami zaradi predlaganih reform, ki naj bi Združeno kraljestvo naredile manj privlačno za iskalce azila in olajšale njihovo odstranitev. Med predlaganimi spremembami je deportacija družin, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene, in ponovna presoja statusa beguncev po 30 mesecih bivanja. Mahmoodova je razkrila, da je tarča rasističnih napadov zaradi svojih pakistanskih korenin, medtem ko zagovarja strožje ukrepe.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Kanadska liberalna vlada je s tesno večino dveh glasov potrdila proračun v višini 141 milijard kanadskih dolarjev. Premier Mark Carney je dejal, da bo proračun okrepil gospodarstvo, ki mu grozijo ameriške carine. Potrditev proračuna, drugega največjega v kanadski zgodovini, je vladi omogočila, da se izogne predčasnim volitvam.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Ukrajinska vojska je prevzela odgovornost za napad na rusko rafinerijo v bližini Moskve. Po poročanju ruskih uradnikov so ukrajinski napadi povzročili prekinitev dobave elektrike in ogrevanja v dveh večjih ruskih mestih blizu ukrajinske meje. V Kijevu je v ruskem napadu umrla najmanj ena oseba.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je potrdila zaseg tankerja Talara, ki pluje pod zastavo Marshallovih otokov, v Hormuški ožini. Tanker je bil zasežen zaradi domnevnih kršitev, vključno s prevozom nedovoljenih petrokemičnih izdelkov, namenjenih v Singapur. Zaseg se je zgodil ob obali Makrana na jugovzhodu Irana, tanker pa je bil na poti iz Združenih arabskih emiratov.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

Najdaljše zaprtje ameriške vlade v zgodovini povzroča težave malim podjetjem, ki so odvisna od državnih pogodb in financiranja. Mnogi so zmanjšali porabo, razmišljajo o odpuščanjih in iščejo stabilnejše posle, medtem ko poskušajo doseči zaprte vladne urade. Kongresniki bodo glasovali o kompromisnem zakonu, ki bi financiral vlado do 30. januarja, vendar je pričakovati, da bo večina demokratov glasovala proti.