Finske oblasti so v svojem izključnem gospodarskem območju zasegle plovilo, ki je plulo iz Rusije in je osumljeno namerne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov. Preiskava se je začela po odkritju novih poškodb na infrastrukturi v Baltskem morju, kar je sprožilo preplah po celotni Evropi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in sumov o hibridnem delovanju na kritično infrastrukturo pod gladino morja. Evropske države so zaradi niza sumljivih napadov na podvodne kable in cevovode v stanju visoke pripravljenosti. Finski preiskovalci trenutno preverjajo vpletenost posadke zasežene ladje in morebitne povezave z drugimi nedavnimi incidenti v regiji. Oblasti poudarjajo, da gre za resno grožnjo varnosti komunikacijskih poti, ki povezujejo celino. Preiskava poteka v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, ki spremljajo premike sumljivih plovil v Severnem in Baltskem morju.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s Slonokoščeno obalo podpisala sporazum, s katerim se Združene države Amerike zavezujejo k zagotovitvi 480 milijonov dolarjev pomoči za javno zdravstvo. Gre za del širše strategije 'Amerika prva', v okviru katere Bela hiša sklepa dvostranske dogovore z izbranimi državami, medtem ko na drugi strani izvaja obsežno krčenje splošnih sredstev za tujo pomoč. Ta poteza kaže na preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se pomoč ne dodeljuje več multilateralno, temveč preko ciljno usmerjenih bilateralnih pogodb, ki sledijo neposrednim interesom Washingtona. Sporazum prihaja v času, ko se države prejemnice ameriške pomoči soočajo z negotovostjo zaradi drastičnih rezov v proračunu za mednarodno sodelovanje. Z novim pristopom želi Trumpova administracija zagotoviti, da se sredstva porabijo v skladu z ameriškimi prednostnimi nalogami, obenem pa ohranja vpliv v ključnih regijah, kot je Zahodna Afrika. Kritiki opozarjajo, da takšna selektivna pomoč spodkopava globalne zdravstvene standarde, vendar Washington vztraja, da bodo dvostranski dogovori učinkovitejši pri doseganju konkretnih rezultatov v zdravstvu.

V čelnem trčenju dveh turističnih vlakov v bližini Machu Picchuja v Peruju je umrl strojevodja, okoli 30 ljudi je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi so tudi tuji turisti.

ZDA so napovedale nove sankcije proti desetim posameznikom in podjetjem iz Irana in Venezuele zaradi njihove vpletenosti v iranski program trgovine z droni in balističnimi raketami. Cilj teh sankcij je onemogočiti dostop do ameriškega finančnega sistema tistim, ki omogočajo iranski vojaško-industrijski kompleks. Ukrepi so bili uvedeni v času, ko ZDA povečujejo pritisk na Nicolasa Madura in Iran.

Bolgarija bo 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, ko bo svojo nacionalno valuto lev zamenjala za skupno evropsko valuto evro. Država je po poročilih uradno izpolnila zahtevane ekonomske kriterije Evropske unije, kar ji omogoča polnopravno integracijo v monetarno unijo. Ta korak označuje pomemben mejnik v bolgarski gospodarski in politični zgodovini, saj se država poslavlja od leva in se tesneje povezuje z gospodarstvi ostalih članic EU. Prehod na evro je rezultat dolgotrajnih prizadevanj bolgarskih oblasti pri stabilizaciji javnih financ in izpolnjevanju konvergenčnih meril. Z vstopom v evrsko območje se pričakuje zmanjšanje transakcijskih stroškov, izboljšanje investicijskega okolja in večja finančna stabilnost države. Čeprav so se v preteklosti pojavljali izzivi pri obvladovanju inflacije, so najnovejše ocene potrdile pripravljenost Bolgarije na prevzem skupne valute.

Eurostar je napovedal, da bo v sredo ponovno vzpostavil polno storitev, vendar opozarja na morebitne nadaljnje motnje. Potniki so obtičali na vlakih čez noč, saj se je kaos zaradi izpada električne energije nadaljeval tudi v novo leto. Pričakovati je zamude in odpovedi.

Iranski študenti so protestirali v Teheranu zaradi poslabšanja gospodarskih razmer, dan po protestih trgovcev. Med gospodarsko krizo je račun na X, povezan z Mossadom, spodbujal nadaljnje proteste.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

ZDA so obljubile 2 milijardi dolarjev humanitarne pomoči ZN, medtem ko Trumpova administracija nadaljuje z zmanjševanjem ameriške pomoči v tujini in svari agencije ZN, da se morajo 'prilagoditi ali umreti'.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

ZDA so izvedle zračne napade na cilje Islamske države na severozahodu Nigerije, kar je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Napadi so bili odziv na napade militantov na krščanske skupnosti v regiji. Nigerijska vlada je potrdila, da so ZDA izvedle napade na podlagi obveščevalnih podatkov, ki jih je zagotovila Nigerija. Prebivalci vasi Jabo so poročali o močnih eksplozijah in rdeči svetlobi na nebu. Ameriški obrambni sekretar je napovedal nadaljnje napade na cilje Islamske države v Nigeriji.

Kitajska je sprejela sankcije proti 20 ameriškim obrambnim podjetjem in njihovim vodilnim uslužbencem zaradi prodaje orožja Tajvanu, ki je ocenjena na več kot 10 milijard dolarjev. Peking je potezo ZDA označil za kršitev rdeče črte, kljub temu pa analitiki menijo, da so sankcije večinoma simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.

Iranska valuta je dosegla nove najnižje vrednosti, kar odraža trenutne gospodarske težave države. Pričakuje se, da se bodo cene osnovnih živilskih izdelkov v prihodnjih mesecih še dvignile, s čimer se bo finančni položaj Irancev še poslabšal.

ZDA so v severozahodni Nigeriji izvedle zračne napade na pripadnike Islamske države, kar pomeni zaostritev v boju proti oboroženim skupinam v regiji. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da so bili napadi usmerjeni proti militantnim skupinam, ki so napadale krščanske skupnosti. Nigerijska vojska se že leta spopada s tovrstnimi skupinami, varnostna kriza pa prizadene tako kristjane na jugu kot muslimane na severu države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so bili ti »močni in smrtonosni« napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki »ciljajo in brutalno ubijajo predvsem nedolžne kristjane«.

Tadžikistan je okrepil varnost na meji z Afganistanistanom po nedavnih oboroženih spopadih, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Predsednik Emomali Rahmon je otvoril nove varnostne točke in vadbišče za tanke ob meji. V enem od incidentov so bili ubiti trije napadalci, ki so vdrli v državo iz Afganistanistana, v drugem pa sta bila ubita dva tadžikistanska vojaka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

Japonska vlada je potrdila rekordni obrambni proračun, ki presega 9 bilijonov jenov (58 milijard dolarjev) za prihodnje leto. Cilj je okrepiti sposobnost povratnega udara in obrambo obale s križarskimi raketami in brezpilotnimi sistemi. Povečanje proračuna je odziv na naraščajoče napetosti v regiji, zlasti s Kitajsko. Predlog proračuna za fiskalno leto 2026, ki se začne aprila, je za 9,4 % višji kot v letu 2025 in predstavlja četrto leto petletnega programa podvojitve letne porabe za oborožitev na 2 % bruto domačega proizvoda.