Ameriško ministrstvo za pravosodje (DOJ) je objavilo novih 8.000 dokumentov, povezanih s primerom obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Objava je sledila kritikam glede počasnosti objave in močnih redakcij v dokumentih. Vodilni demokrati v senatu pozivajo k pravnim ukrepom zaradi načina objave dokumentov.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti in imenoval posebnega odposlanca za to območje. Vodstvo Grenlandije je izjavilo, da imenovanje odposlanca ne spreminja ničesar v zvezi z njihovim ozemljem. Poudarili so, da ZDA ne morejo priključiti druge države, niti z argumenti o mednarodni varnosti.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump Class". Ladje naj bi bile del prenovljene "Zlate flote" in naj bi bile večje, hitrejše ter močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij. Predsednik je dejal, da bo gradnja dveh ladij kmalu stekla, s končnim ciljem 20 do 25 novih plovil. Napoved je sprožila različne odzive, od podpore do kritik, ki so trdile, da gre za poskus preoblikovanja javnih institucij po njegovi podobi.

Novi dokumenti, objavljeni v zvezi s primerom Jeffreyja Epsteina, razkrivajo, da je Donald Trump v 90. letih osemkrat letel z Epsteinovim zasebnim letalom. Dokumenti vsebujejo več omemb Trumpa, vendar ne prinašajo bistvenih novih razkritij. Mediji so poročali o obsežni pokritosti primera, pri čemer so omrežja poskušala povezati Trumpa z Epsteinom.

Trumpova administracija je nadaljevala z blokado venezuelske naftne industrije in poskušala spodbuditi venezuelsko vojsko, da bi odstavila Madura. ZDA so blokirale tankerje z venezuelsko nafto, kar povečuje pritisk na Madura, vendar Chevron še naprej deluje v Venezueli z izjemnim dovoljenjem Trumpove administracije, ki mu omogoča proizvodnjo in izvoz nafte kljub sankcijam.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Massy Group je 18. decembra 2025 objavila analizo poslovanja za fiskalno leto 2025, ki kaže na naraščajoči pomen Gvajane za Massy Holdings Limited. Poslovanje v Gvajani je v fiskalnem letu 2025 postalo ključnega pomena za Massy Group.

Visoki ruski general Fanil Sarvarov, vodja oddelka za operativno usposabljanje oboroženih sil, je umrl v bombnem napadu z avtomobilom v Moskvi. Ruske oblasti za napad obtožujejo ukrajinsko obveščevalno službo in preiskujejo različne različice atentata. Eksplozija se je zgodila na parkirišču blizu generalovega doma. Sarvarov je bil veteran bojev v Čečeniji in Siriji.

Švicarsko sodišče se je strinjalo, da bo obravnavalo pravno pritožbo proti cementnemu gigantu Holcim, ki ga obtožujejo prispevanja k podnebnim spremembam. Tožbo so vložili indonezijski otočani, ki trdijo, da je družba odgovorna za škodo, ki jo povzročajo podnebne spremembe na njihovem otoku.

Japonska je odobrila ponovno odprtje jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, ki je bila zaprta po nesreči v Fukušimi. Predvideni ponovni zagon reaktorja je sprožil proteste v obalnem mestu.

Mediji poročajo o novem poskusu ZDA, da bi prevzele nadzor nad tankerjem ob obali Venezuele. V člankih ni dodatnih informacij o identiteti tankerja ali razlogih za ameriško posredovanje.

Izraelska obrambna industrija je v letu 2024 zabeležila rekordne prihodke, saj se je izvoz oborožitvenih sistemov povečal za 13 odstotkov v primerjavi z letom prej in dosegel skoraj 15 milijard ameriških dolarjev. Proizvajalci orožja nekatere svoje izdelke tržijo kot preizkušene v boju.

ZDA so zasledovale še en tanker v bližini Venezuele, ki naj bi bil del 'nezakonitega izogibanja sankcijam' s strani Venezuele. Po navedbah ameriških uradnikov naj bi plovilo plulo pod lažno zastavo. Dogajanje se odvija v času, ko administracija Donalda Trumpa očitno zaostruje ukrepe proti plovilom, povezanim z venezuelsko vlado.

V Miamiju so potekali novi pogovori o vojni v Ukrajini, kjer so se zbrali ruski, ukrajinski in evropski pogajalci pod okriljem ZDA. Zelenski je pozval ZDA k večjemu pritisku na Rusijo za končanje konflikta. Ukrajina, ZDA in evropski partnerji so se dogovorili o naslednjih korakih v pogovorih o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinska vojska je sporočila, da se bori proti ruskemu napadu v severovzhodni regiji Sumi.

Švedske in danske oblasti se od sobote ukvarjajo z rusko tovorno ladjo "Adler", ki je zaradi prevoza orožja pod sankcijami. Ladja je imela okvaro motorja na severnem izhodu iz Öresunda.

Organizacija Turning Point USA si želi podpredsednika JD Vancea kot republikanskega kandidata za predsednika na naslednjih volitvah, ki bodo čez tri leta. Erika Kirk, vodja močne organizacije, je izrazila to željo.

Ameriške sile so prestregle še en naftni tanker v bližini obale Venezuele, s čimer so zaostrile pomorski pritisk Washingtona na režim Nicolasa Madura. Plovilo, ki so ga zasegle, je komercialno plovilo, na katero so se ameriške sile vkrcalo v zgodnjih jutranjih urah. Zaseg se je zgodil nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev pod ameriškimi sankcijami, ki vplujejo v Venezuelo.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.