Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v prvem uradnem odzivu na vsesplošne nemire v državi pozval k enotnosti in za organizacijo protestov neposredno obtožil tuje velesile. Po njegovih besedah so demonstracije, ki so zajele Iran, posledica načrtovanih akcij tujih sovražnikov, s čimer je nakazal možnost ostrejšega ukrepanja varnostnih sil proti protestnikom. Oblasti so v prizadevanjih za zadušitev upora že uvedle blokade spleta po celotni državi. Khamenei je v svojem govoru proteste označil za teroristična dejanja, ki naj bi jih spodbujali tuji akterji z namenom destabilizacije islamske republike. Njegove izjave prihajajo v času, ko se država spopada z eno največjih valov nezadovoljstva v zadnjih letih, varnostne sile pa krepijo svojo prisotnost na ulicah večjih mest. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj retorika režima nakazuje prehod v fazo sistemskega zatiranja nasprotnikov. Kljub napovedim o strožjem varnostnem odzivu se protesti v številnih provincah nadaljujejo. Khameneijev poziv k narodni enotnosti pod okriljem verskega vodstva je razumeti kot poskus konsolidacije moči znotraj vladajočih struktur v trenutku, ko so socialne in politične napetosti dosegle vrelišče. Režim vztraja pri trditvi, da gre za zunanjo zaroto, ne pa za odraz notranjega nezadovoljstva prebivalstva.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v petkovem nagovoru na državni televiziji poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred množičnimi protesti, ki pretresajo državo. Nemire je označil za zaroto tujih sovražnikov, predvsem Združenih držav Amerike, ter pozval k narodni enotnosti proti po njegovih besedah terorističnim dejanjem. Kljub stopnjevanju napetosti in grožnjam z odstavljanjem s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Hamenej napovedal vztrajanje pri sedanji politiki režima. Dogajanje na iranskih ulicah spremljajo blokade spleta in okrepljena prisotnost varnostnih sil, kar nakazuje na pripravljenost Teherana na silovito zatrtje demonstracij. Hamenej je proteste neposredno povezal z zunanjim vmešavanjem, s čimer je pripravil podlago za morebiten obsežnejši varnostni poseg. Protesti, ki so se razširili po celotni državi, predstavljajo enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju. Razmere se dodatno zaostrujejo zaradi mednarodnih pritiskov in preteklih vojaških napetosti v regiji. Iranske oblasti vztrajajo pri trdem stališču, medtem ko se število mest, kjer potekajo demonstracije, povečuje. Vrhovni voditelj je v govoru zavrnil kakršno koli možnost dialoga z demonstranti, ki jih režim obravnava kot orodje tujih sil, kar zmanjšuje možnosti za mirno rešitev krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val vojaških napadov na Venezuelo, pri čemer je kot glavni razlog navedel izboljšano sodelovanje tamkajšnjih oblasti z Združenimi državami Amerike. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump pojasnil, da so se razmere spremenile po aretaciji dolgoletnega voditelja Nicolása Madura, saj nova prehodna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez kaže pripravljenost na dialog in mirno rešitev krize. Kot ključni dokaz za iskanje miru je Trump izpostavil izpustitev velikega števila političnih zapornikov v Venezueli. Poleg tega sta državi dosegli napredek pri dogovorih o obnovi naftne in plinske infrastrukture, ki so jo v preteklosti ohromile sankcije in notranja nestabilnost. Kljub preklicu neposrednih novih napadov pa ameriška mornarica ostaja prisotna v regiji, Trump pa je napovedal tudi srečanje z opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado v prihodnjem tednu. Bela hiša namerava v kratkem začeti pogovore z vodilnimi predstavniki naftne industrije o prihodnosti venezuelskih energentov. Čeprav so se neposredne sovražnosti ustavile, je Trump nakazal, da bodo ZDA ohranile določen nadzor nad dogajanjem v državi dlje časa, verjetno več kot leto dni. Cilj ameriške administracije ostaja stabilizacija trga nafte in zagotovitev dolgoročnega vpliva v regiji po odstranitvi Madurovega režima.

V Iranu so oblasti sprožile obsežno prekinitev dostopa do spleta po celotni državi, s čimer so se odzvale na stopnjevanje uličnih protestov, ki so se razširili na poziv Reze Pahlavija. Demonstracije so zajele večja mesta, kjer so se državljani zbrali v znak nasprotovanja trenutnemu režimu, kar je povzročilo povečane napetosti med varnostnimi silami in protestniki. Prekinitev komunikacijskih kanalov je po mnenju opazovalcev namenjena preprečevanju koordinacije shodov in omejevanju širjenja informacij o dogajanju na terenu. Ulični protesti so se okrepili po javnem pozivu sina nekdanjega šaha, ki uživa podporo določenega dela iranske diaspore in opozicijskih gibanj v državi. Poročila z mestnih ulic nakazujejo na močno prisotnost policijskih in paravojaških enot, ki se spopadajo z naraščajočim nezadovoljstvom prebivalstva zaradi gospodarske krize in omejevanja osebnih svoboščin. Kljub digitalni blokadi se informacije o spopadih še vedno prebijajo v mednarodno javnost prek alternativnih poti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje dostopa do informacij pogosto napoveduje ostrejše ukrepe proti civilnemu prebivalstvu. Iranske oblasti uradno niso podale podrobnejših pojasnil glede tehničnih težav z omrežjem, vendar analitiki poudarjajo, da gre za uveljavljeno strategijo zatiranja nemirov, ki so jo v Teheranu uporabili že v preteklosti ob podobnih kriznih dogodkih.

Po podatkih agencije za civilno zaščito v Gazi je bilo v izraelskih napadih ubitih sedem ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi so se zgodili kljub premirju, ki je večinoma veljalo od oktobra. Do napadov je prišlo po neuspešnem raketnem izstrelitvi. ZDA naj bi objavile naslednje korake za krhko prekinitev ognja.

Izraelske sile so v dveh ločenih napadih v Gazi ubile najmanj štiri Palestince, pri čemer so trdile, da so zadeli lokacijo za izstrelitev raket. Agencija za civilno zaščito v Gazi je poročala o najmanj 13 ubitih v izraelskih napadih, med njimi pet otrok. Od začetka prekinitve ognja 10. oktobra je bilo v izraelskih kršitvah ubitih najmanj 425 Palestincev, 1206 pa je bilo ranjenih.

Predsednik Lula da Silva je uveljavil veto na sporni zakon, ki bi omogočil znižanje kazni Jairu Bolsonaru in njegovim podpornikom, obtoženim za poskus državnega udara v Brasílii pred tremi leti. Zakon bi omilil kazni udeležencem nemirov.

V streljanju pred cerkvijo v Salt Lake Cityju sta bili ubiti dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je identificirala žrtvi streljanja. Ena od žrtev naj bi si prizadevala, da bi se oddaljila od življenja v tolpi in odvisnosti.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Izraelske vojaške sile so med vdorom v kampus univerze Birzeit na Zahodnem bregu ranile več deset palestinskih študentov in drugih civilistov. Po podatkih Rdečega polmeseca je vojska uporabila pravo strelivo, zvočne granate in solzivec, pri čemer je bilo neposredno s strelnim orožjem ranjenih pet oseb. Izraelska stran je posredovanje opravičevala z navedbami o načrtovanem zbiranju v podporo terorizmu, medtem ko palestinski viri poročajo o brutalnem napadu na študente med njihovimi dejavnostmi. Ranljene so prepeljali v arabsko bolnišnico Istishari v Ramali. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na okupiranem ozemlju, kjer izraelska vojska redno izvaja racije v izobraževalnih ustanovah. Dogodek se je zgodil v času, ko se razmere na Zahodnem bregu dodatno zaostrujejo zaradi nenehnih vojaških vdorov in nasilja judovskih naseljencev, kar potrjujejo tudi nedavni dogodki v Nablusu in drugih mestih. Krvavi obračun na univerzi Birzeit je sprožil ostre obsodbe humanitarnih organizacij, ki opozarjajo na prekomerno uporabo sile proti civilnemu prebivalstvu.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Švicarske oblasti so priznale, da v baru v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, zadnjih pet let niso izvajali požarnih inšpekcij. Priznanje je povzročilo šok med svojci žrtev. V požaru je bilo poleg umrlih poškodovanih še 116 ljudi.

Izraelska vojska je uvedla nov tehnološki sistem za regulacijo gibanja na Zahodnem bregu. V Gazi je izraelska vojska nadaljevala z uničevanjem objektov in oviranjem dostave pomoči. Izrael je izvedel tudi nove napade na južni in vzhodni Libanon, kljub opozorilom o evakuaciji in kljub prekinitvi ognja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.