APDEJT.si

Nemški kancler Friedrich Merz in armenski premier Nikol Pašinjan sta pozdravila Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi. Načrt predvideva takojšnjo prekinitev spopadov, izpustitev talcev in mednarodni nadzor nad območjem. Bela hiša je objavila podrobnosti načrta po srečanju Trumpa in Netanjahuja.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je en članica EU razglasila za persono non grata zaradi suma vojnih zločinov. Medtem so se v New Yorku, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine ZN, pred njegovim hotelom zbrali protestniki, tako podporniki Izraela kot propalestinski aktivisti. Govoril je na Generalni skupščini ZN, kjer je zavrnil palestinsko državo. Da bi se izognil mednarodni aretaciji, je Netanjahu izbral nenavadno pot v New York.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal predvajanje svojega govora v ZN po celotni Gazi in napovedal obsodbo voditeljev, ki podpirajo palestinsko državo. Palestinski voditelj Mahmud Abas je zavrnil kakršnokoli prihodnjo vlogo Hamasa v palestinski vladi in obsodil antisemitizem. Bela hiša naj bi za vodenje prehodne oblasti v Gazi po vojni izbrala Tonyja Blaira.

Nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja je obtožila zvezna velika porota zaradi zločinov, povezanih z njegovim pričanjem v senatu leta 2020. Comey je izjavil, da je nedolžen in se bo boril proti obtožbam, pri čemer je poudaril, da je primer posledica njegovega upora proti Donaldu Trumpu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Donald Trump je izjavil, da lahko Ukrajina s pomočjo EU povrne svoje ozemlje, in kritiziral Kitajsko in Indijo kot glavna sponzorja ruske vojne. Dejal je tudi, da so ZDA pripravljene še naprej dobavljati orožje. Turški predsednik Erdogan pa je izrazil pesimizem glede hitrega konca vojne v Ukrajini in dejal, da Evropa in ZDA ne morejo večno podpirati Kijeva. Ukrajinske sile so v enem mesecu osvobodile 360 kvadratnih kilometrov ozemlja od ruske vojske.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral ZN zaradi neuspešnih mirovnih prizadevanj in ponovil svoje prepričanje, da bi moral prejeti Nobelovo nagrado za mir. Podnebne spremembe je označil za 'največjo prevaro, ki je bila kdaj storjena na svetu'. Obenem je ostro kritiziral evropske države zaradi uvoza ruske nafte in plina ter zagrozil s tarifami.

V Nepalu je preiskava razkrila nasilje med protikorupcijskimi protesti, v katerih je umrlo 74 ljudi, več kot 2.100 pa je bilo ranjenih. Na Filipinih je župan Manile zagrozil z ostrimi kaznimi protestnikom po nasilnih izgredih, v katerih je bilo aretiranih več kot 200 ljudi. V Avstraliji se bo policist soočil s sodiščem zaradi nasilne aretacije aktivistke, ki je utrpela resne poškodbe očesa. V Peruju so protikorupcijski protestniki trčili s policijo v Limi.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je sestal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o posledicah izraelskega napada na Katar, ki je sprožil mednarodno ogorčenje in bil javno kritiziran s strani Washingtona. Netanjahu je ob tem obisku poudaril močne vezi med ZDA in Izraelom.

V Nepalu so se nadaljevali protesti, ki jih je spodbudila vladna prepoved družbenih medijev, a so prerasli v širše zahteve po političnih reformah. Protesti so terjali najmanj 51 življenj, med njimi tudi življenje indijskega državljana. Zaradi protestov je bil avtobusni promet med Delhijem in Katmandujem prekinjen. Sushila Karki, prva nepalska vrhovna sodnica, je prevzela vlogo začasne premierke.

Sushila Karki, nekdanja vrhovna sodnica, je prisegla kot začasna premierka Nepala in postala prva ženska na tem položaju. Imenoval jo je predsednik Ram Chandra Paudel po množičnih protestih in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Družine protestnikov, ki so bili ubiti, so izrazile jezo, ker oblasti niso obravnavale njihovih pomislekov, in so organizirale proteste s svečami.

Nepalska vojska je za kratek čas odpravila policijsko uro v Katmanduju, da bi ponovno vzpostavila nadzor po nasilnih protivladnih protestih, v katerih je umrlo 30 ljudi. Protestniki so napadali luksuzne hotele in rezidence, kar odraža jezo nad razkošnim življenjskim slogom elit.

Nepalska vojska je uvedla "prepovedne ukrepe", da bi vzpostavila mir po protestih, ki so privedli do odstopa premierja KP Sharma Olija. Protesti se nadaljujejo, protestniki pa še naprej podpirajo Sushilo Karki za začasno voditeljico vlade. Vrhovno sodišče Indije je omenilo nemire v Nepalu in ustavni zlom v Bangladešu kot primer, ki poudarja moč indijske ustave. V Franciji so potekali protesti, v Parizu so protestniki zažgali restavracijo.

Protesti generacije Z v Nepalu so se stopnjevali, zaradi nasilnih spopadov je umrlo več deset ljudi. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Katmandu, ulice so zaprte, politiki pa so pobegnili s helikopterji. Premier je odstopil, protestniki pa predlagajo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja.

Protesti v Nepalu so povzročili porast prenosov decentralizirane aplikacije za sporočanje Bitchat. Kongres je potrdil, da je zaradi nasilja v Nepalu približno 1000 indijskih državljanov obtičalo v državi, pri čemer je zunanji minister zagotovil njihovo varno vrnitev. Protesti, ki so se začeli kot nasprotovanje korupciji, so se razširili v uničevanje javne in zasebne lastnine, kar je privedlo do odstopa predsednika vlade, potem ko so protestniki zažgali parlament. Razlog za proteste je bila prepoved več socialnih platform, kar je sprožilo nemire.

Nepal se sooča s politično negotovostjo in protesti, ki so izbruhnili zaradi prepovedi družbenih medijev in obtožb o korupciji. Protesti so zahtevali najmanj 30 življenj, premier KP Sharma Oli pa je odstopil. Vojska je bila napotena za vzpostavitev reda, uvedena je bila policijska ura. Nekdanji indijski ambasadorji pozivajo k pozornemu spremljanju razmer. Medtem pa v Melbournu policija opozarja na možne spopade med skrajno desnimi in skrajno levimi protestniki.

Protesti v Nepalu so se zaostrili z nasiljem, vključno s požigi vladnih zgradb in domov politikov. Število smrtnih žrtev se je povečalo na 34. Vojska je posredovala, da bi vzpostavila red, protestniki pa pozivajo k imenovanju nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Mamata Banerjee je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in obsodila uboj žene nekdanjega premierja.