APDEJT.si

V Bizerteju v Tuniziji je pristal podmorski kabel MEDUSA, kar predstavlja pomemben korak za krepitev digitalne povezljivosti Tunizije in njeno vključitev v globalno digitalno gospodarstvo. Orange Tunisie in Medusa Submarine Cable System sta napovedala ta dogodek, ki Tunizijo postavlja kot prvo afriško državo v sredozemskem omrežju. Tunisie Telecom je prav tako proslavil pristanek kabla, katerega vlakna med Bizertejem in Marseillom imajo kapaciteto 22 Tbps.

V Tuniziji se je povprečna obrestna mera denarnega trga (TMM) oktobra 2025 ustalila pri 7,49 odstotka, kar je že drugi zaporedni mesec, da ostaja na tej ravni. Podatke je objavila Centralna banka Tunizije (BCT). Pred tem je TMM pet mesecev stagniral pri 7,50 odstotka (od aprila do avgusta).

Egipt je slovesno odprl dolgo pričakovani Veliki egipčanski muzej (GEM), ki je največji muzej na svetu, posvečen starodavni civilizaciji. Cilj projekta je okrepiti turistično industrijo v državi.

Tunizijska vlada je za leto 2026 načrtovala državni proračun v višini 79,624 milijarde dinarjev. Ministrica za finance, Michkat Salama Khaldi, je razkrila, da bo milijarda dinarjev namenjena za povišanje plač v javnem sektorju in državni upravi. Proračun je bil predstavljen 30. oktobra 2025 na skupni seji finančnih komisij.

V Parizu so potekala »Poslovna srečanja Tunizija 2025«, namenjena krepitvi gospodarskih odnosov in investicij med Tunizijo in Francijo. Dogodek, ki ga je organizirala Business France, je poudaril dinamiko tunizijsko-francoskega partnerstva, prihodnje naložbe ter pomen inovacij in ključnih sektorjev.

Tunizijski izvoz oljčnega olja je v prvih enajstih mesecih sezone 2024/2025 sicer povečal obseg v primerjavi z enakim obdobjem prejšnje sezone, vendar so se prihodki od izvoza zmanjšali za 28,4 %. Od začetka kampanje v novembru 2024 do konca septembra 2025 so prihodki znašali 3599,1 milijona dinarjev. Na končno vrednost vplivata predvsem prevladujoča prodaja olja v razsutem stanju in nižje cene. Več kot 80 % izvoza je usmerjenega v Evropo in Severno Ameriko.

Predsednik Tunizije, Kaïs Saïed, se je sestal z ministrom za socialne zadeve Issamom Lahmarjem, da bi razpravljal o stanju socialnih skladov, s posebnim poudarkom na nacionalni blagajni za zdravstveno zavarovanje. Saïed je poudaril potrebo po reformi teh skladov, spodbujanju ravnovesja, preglednosti in odgovornosti, ter okrepil boj proti podizvajalstvu.

Ameriški predsednik Donald Trump je ustavil trgovinska pogajanja med ZDA in Kanado zaradi protit tarifne kampanje v Ontariu. To je zaostrilo napetosti, kar je pritisnilo na kanadski dolar. Kljub temu je premier Mark Carney izjavil, da je Kanada pripravljena nadaljevati pogajanja z ZDA.

Kanadska provinca Ontario je umaknila sporni oglas, ki kritizira carine, zaradi katerega je Donald Trump prekinil trgovinska pogajanja. Poslovna skupnost v Kanadi pa vse bolj ignorira Trumpove izbruhe.

Ministrstvo za promet je objavilo, da je projekt širitve mednarodnega letališča Tunis-Kartagina v postopku pregleda in odobritve. Projekt bo predložen Komisiji za velike projekte pri predsedstvu vlade v odobritev, kar je naslednji korak pred njegovo dejansko izvedbo.

Kazenska zbornica sodišča prve stopnje v Tunisu je nekdanjega generalnega direktorja letalske družbe Tunisair, Khaleda Chellyja, obsodila na tri leta zapora. Nekdanji generalni sekretar sindikata družbe, Najm Eddine Mezoughi, je bil obsojen na štiri leta zapora. Obsodba je povezana z afero ponarejenih diplom v Tunisair.

Evropska komisija je po predhodnih preiskavah ugotovila, da Facebook, Instagram in TikTok kršijo evropsko digitalno zakonodajo zaradi pomanjkljive transparentnosti podatkov in s tem niso dovolj prijazni do uporabnikov. Podjetjem grozijo visoke denarne kazni.

Zaradi novih ameriških sankcij proti Rosneftu in Lukoilu se na Zahodu bojijo izgube, saj naj bi sankcije povzročile rast cen nafte in imele negativne posledice za ZDA. Tudi Trumpovi svetovalci so bili presenečeni nad hitrostjo sprejetja sankcij. Bloomberg poroča, da bodo morale Indija in Kitajska poiskati nove dobavitelje nafte.

Južnokorejski minister za združitev je izrazil prepričanje, da je srečanje med Trumpom in Kimom prihodnji teden zelo verjetno. Kim Jong-un je izrazil, da ima 'dobre osebne spomine' na predsednika Trumpa. Leta 2019 je Trump med obiskom Južne Koreje že presenetljivo obiskal mejo s Severno Korejo in se srečal s Kimom.

ZDA in Evropska unija so uvedle dodatne sankcije proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, s ciljem pritiska na Putina za mirovna pogajanja. Trump je odpovedal načrtovano srečanje s Putinom v Budimpešti, ker se mu je zdelo nesmiselno. Sankcije ZDA ciljajo na rusko naftno industrijo in jih ukrajinski strokovnjaki ocenjujejo kot hud udarec za Rusijo. Zelenski je pozdravil nove sankcije.

Vladimir Putin je ponovno pozval k dialogu po tem, ko je Donald Trump preložil njun sestanek. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Caroline Leavitt, je izjavila, da srečanje med Trumpom in Putinom ni popolnoma izključeno.

Predsednik Trump je uvedel sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Lukoilu in Rosneftu zaradi financiranja vojne v Ukrajini. EU je prepovedala ruski LNG. Finska poziva Trumpa, naj Ukrajini dovoli uporabo raket Tomahawk proti Rusiji, saj naj bi bil to edini jezik, ki ga Rusi razumejo. To so prve sankcije proti Rusiji, ki jih je Trump uvedel po vrnitvi na položaj.

Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedev je ostro obsodil uvedbo novih ameriških sankcij proti ruskim naftnim družbam in odpoved vrha s Putinom, rekoč, da Trump vodi ZDA v vojno proti Rusiji. Iz Kremlja je prišla informacija, da je en telefonski klic iz Kremlja spodnesel celoten ameriški načrt. Medtem v ZDA trdijo, da so sankcije namenjene pritisku na Rusijo, da konča vojno v Ukrajini.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da ostaja možnost referenduma za rešitev spora glede pokojninske reforme. Čeprav ni govora o prekinitvi reforme, je Macron nakazal na možnost preložitve odločitve o njeni implementaciji. Poleg tega ni izključil možnosti referenduma za odločanje o prihodnosti pokojninske reforme.