APDEJT.si

Medtem ko Tunizija in Italija iščeta skupne rešitve pri migracijah, ostajajo razlike v stališčih glede palestinskega vprašanja. Kitajska je izrazila ogorčenje nad ameriškimi sankcijami proti predstavnikom palestinskih oblasti, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je napovedal, da je Francija začela z zračnim dostavljanjem humanitarne pomoči v Gazo. Izraelski pisatelj David Grossman je v intervjuju obsodil dogajanje v Gazi kot genocid in pozdravil Macronovo prizadevanje za priznanje palestinske države.

Tunizijski predsednik Kais Saied je v pogovorih z italijansko premierko Giorgio Meloni poudaril, da Tunizija ne bo sprejela vloge tranzitne ali ciljne države za nezakonite migrante. Prav tako je Saied sprejel kanadsko veleposlanico Lorraine Diguer ob zaključku njenega mandata v Tuniziji, kjer so razpravljali o prijateljskih odnosih med državama.

Združene države Amerike so zaostrile svojo politiko in uvedle dodatne sankcije proti visokim uradnikom Palestinske samouprave (PA) ter članom Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Razlog za uvedbo sankcij je, da naj bi te organizacije spodkopavale mirovna prizadevanja.

Italijansko premierko Giorgio Meloni je na mednarodnem letališču v Tunisu sprejela tunizijska premierka Sarra Zaafrani Za. Ob prihodu v Tunis je Meloni prejela šopek cvetja.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da sta z ženo Melanio Trump močno prizadeta zaradi podob lakote iz Gaze. Napovedal je vzpostavitev novih centrov za hrano v Gazi, podrobnosti načrta pa bodo objavljene kmalu. Trumpov predstavnik se je odpravil v Izrael, da bi razpravljal o razmerah v Gazi.

Francija je pozdravila namero Združenega kraljestva, da prizna državo Palestino, kar je francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot označil za del dinamike, ki jo je ustvarila Francija. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanjahu med zaprtim zasedanjem vlade razmišljal o delni aneksiji Gaze, če pogajanja o talcih propadejo.

Izraelske sile so od oktobra 2023 v Gazi ubile več kot 60.000 Palestincev, kar je povzročilo mednarodne pozive k zaustavitvi prelivanja krvi. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrich je izjavil, da je Gaza 'neločljiv del' Izraela in pozval k njeni okupaciji ter obnovi nezakonitih naselij. Medtem se pojavljajo tudi judovski pozivi k zaustavitvi vojne in lajšanju trpljenja v Gazi. Priznanje Palestine je bilo označeno kot korak, ki bi lahko prekinil molk, čeprav morda ne bi končal vojne.

Tunizijski parlament je zaključil tretje redno zasedanje, v katerem je sprejel 80 zakonov, vključno z desetimi zakoni o investicijskih posojilih. Predsednik parlamenta Brahim Bouderbala je predstavil podrobno poročilo o zakonodajnih, diplomatskih in nadzornih dejavnostih. Medtem je alžirska parlamentarna delegacija, ki so jo vodila podpredsednika zgornjega in spodnjega doma parlamenta, Rabah Baghali in Monder Bouden, sodelovala na šesti svetovni konferenci predsednikov parlamentov v Švici.

Združeno kraljestvo je uradno priznalo Palestino, medtem ko se je Donald Trump vzdržal komentarjev o tem dogodku. V ločeni izjavi je Trump priznal lakoto v Gazi in navedel, da bo Izrael še naprej razdeljeval humanitarno pomoč na tem območju, s čimer je kritikom namignil, da prepušča ovce volku.

Izraelski nogometni selektor je bil napaden v Atenah s strani propalestinskega aktivista, medtem ko so navijači na tekmi vzklikali slogane proti Izraelu. Hkrati so bile opisane nemogoče izraelske zahteve glede prekinitve ognja v Gazi.

Najnovejša raziskava Gallupa razkriva, da šest od desetih odraslih Američanov nasprotuje vojaški akciji Izraela v Gazi, kar je povečanje v primerjavi s prejšnjimi meseci. Priljubljenost izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je med Američani na najnižji ravni. Medtem v Libanonu naraščajo napetosti glede razorožitve Hezbolaha, ki se upira ameriškim pritiskom in izraelskim grožnjam z invazijo, kar bi lahko privedlo do stopnjevanja krize.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z britanskim premierjem Keirom Starmerjem v Londonu potrdil obstoj »prave lakote« v Gazi. Razpravljala sta o humanitarnih razmerah v regiji, talcih in mednarodni pomoči. Trump je dodal, da Izrael in ZDA poznata lokacijo nekaterih talcev ter da delajo na »različnih načrtih« za njihovo rešitev. Opozorila ZDA o lakoti so prišla v času, ko agencije za pomoč poskušajo izkoristiti »taktično prekinitev« nekaterih izraelskih vojaških operacij za dostavo nujne pomoči.

Nacionalna banka genov (BNG) in Observatorij Sahare in Sahela (OSS) sta v Tunisu razpravljala o možnostih sodelovanja na področju zaščite biotske raznovrstnosti in genetskih virov. Cilj srečanja je bil izmenjava stališč in določitev skupnega delovnega programa. Med osrednjimi temami so bile prilagoditev na podnebne spremembe, boj proti dezertifikaciji in ovrednotenje lokalnih genetskih virov.

Brazilija je izstopila iz zavezništva za holokavst, saj podpira tožbo proti Izraelu zaradi genocida, kar je sprožilo opozorila judovskih skupin, da bi ta poteza lahko spodbudila antisemitizem. Medtem Evropska unija razmišlja o suspenzu sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon. Na tisoče ljudi se je zbralo v Tel Avivu, da bi protestiralo proti Netanjahuju in zahtevalo izpustitev talcev iz Gaze ter konec vojne. Francija in Združeno kraljestvo sta poudarili, da ni alternative rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt, pri čemer Združeno kraljestvo razmišlja o priznanju palestinske države. Vodja mednarodnega odbora za prekinitev obleganja Gaze, Zaher Birawi, je obtožil arabske in islamske države za tišino glede izraelske zasege ladje Handala.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro odgovoril na izjave in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Rusiji postavil rok 10 do 12 dni za končanje vojne v Ukrajini, sicer se bo soočila s posledicami. Medvedjev je Trumpa opozoril, naj ne hodi po poti Joeja Bidna in poudaril, da vsak nov ultimat predstavlja grožnjo in korak proti vojni, ne med Rusijo in Ukrajino, temveč z lastno državo. Dodal je tudi, da Rusija ni Izrael ali Iran. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj ukrepa glede humanitarne krize v Gazi in konča vojno. Trump pa se je medtem pohvalil, da je ponosen, ker je 'predsednik miru' in da je dosegel sporazume o premirju, s čimer se je skliceval na svoje pretekle posredovanje v konfliktih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost premirja v konfliktu med Kambodžo in Tajsko, potem ko je imel pogovor s kambodškim premierjem. Izrazil je upanje obeh strani po miru. Ločeno je Trump izjavil, da je odločitev o nadaljnjih korakih Izraela v Gazi v rokah Izraela, pri čemer je priznal negotovost glede prihodnosti po propadlih pogajanjih.

Izraelske pomorske sile so v mednarodnih vodah zaustavile ladjo Handala, ki je poskušala prekršiti blokado Gaze in dostaviti pomoč. Na ladjo so vdrli izraelski vojaki, kar je povzročilo aretacijo 21 civilistov, med njimi tunizijskega aktivista Hatema Aouinija. Medtem je italijanski zunanji minister Antonio Tajani obsodil razmere v Gazi, a je zaenkrat zavrnil priznanje palestinske države, za razliko od Francije. Priznanje bi pogojeval s hkratnim priznanjem Izraela s strani Palestincev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine, potezo, ki so jo nekatere skupine v ZDA označile za prehitro. Sedem velikih ameriških judovskih organizacij je zavrnilo srečanje s francoskim ministrom v znak protesta proti tej odločitvi. Kljub temu pa se zdi, da Macron vztraja pri rešitvi dveh držav.

Veleposlanik ZDA v Tuniziji, Joey R. Hood, se je sestal s priznanim tunizijskim igralcem, režiserjem in producentom Majdijem Smirijem. Srečanje, ki so ga objavili na uradni strani ameriškega veleposlaništva v Tuniziji, je bilo osredotočeno na raziskovanje možnosti kulturnih partnerstev med državama.