APDEJT.si

Belgija je Izraelu zagrozila s sankcijami, če se humanitarna pomoč Gazi ne deblokira, in je ponovno začela pošiljati pomoč preko Jordanije. Medtem so ministri in poslanci izraelske desničarske koalicije zahtevali dovoljenje za obisk severnega območja Gaze, da bi raziskali možnosti kolonizacije.

V Gazi je zaradi izraelskih napadov umrlo 30 ljudi, večinoma žensk in otrok, poročajo lokalne oblasti. Nadzornik, ki ga podpira ZN, je opozoril, da v Gazi že poteka lakota in da narašča število smrti, povezanih z lakoto. Medtem je število Palestincev, ubitih v Gazi, preseglo 60.000, kar predstavlja uničujoč mejnik po skoraj 22 mesecih vojne.

V Tuniziji so v zadnjih 24 urah zabeležili 500 intervencij civilne zaščite, med njimi 129 požarov, ki so jih uspeli obvladati. Požari predstavljajo velik izziv za reševalne službe. Medtem je Alžirija v enem tednu zabeležila tragičnih 35 smrtnih žrtev in 2225 poškodovanih v 1631 prometnih nesrečah. Najhušji incident so zabeležili v pokrajini El Oued.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil, da bi Benjamin Netanjahu priključil palestinsko ozemlje Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael. Argentinski predsednik Milei se je srečal z Netanjahujem v New Yorku in ponudil sodelovanje pri izpustitvi talcev v Gazi. Prav tako je bilo poudarjeno, da govor Netanjahuja pred ZN povečuje izolacijo Izraela.

Po sprejetju resolucije Varnostnega sveta ZN o načrtu za Gazo so se pojavila različna mnenja. Prebivalci Gaze so izrazili mešana stališča, medtem ko je izraelski premier Benjamin Netanyahu pozval k izgonu Hamasa iz regije. Palestinska oblast je pozdravila resolucijo, Hamas pa je izrazil opozorila. Poročali so tudi o tem, kako resolucija ZN ustvarja nov tuji 'mandat' nad Palestinci.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Tunizijski notranji minister Khaled Nouri se je v ponedeljek, 21. julija 2025, v Parizu srečal s francoskim kolegom Brunom Retailleaujem. Glavne teme pogovorov so vključevale krepitev varnostnega sodelovanja, preprečevanje terorizma, boj proti trgovini z mamili, področje civilne zaščite in decentralizirano sodelovanje. Nourija je spremljal tudi tunizijski veleposlanik v Franciji, kar poudarja pomen dvostranskih vezi.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Strokovnjaki ZN so obtožili izraelsko vojsko, da je »neposredno vpletena« v izginotja Palestincev na lokacijah za razdeljevanje pomoči humanitarne fundacije Gaza, kjer naj bi lakota dosegla »kritično točko«.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

V Egiptu so potekala posredna pogajanja med delegacijama Izraela in Hamasa pod pokroviteljstvom ZDA. Izrael je obeležil drugo obletnico napada Hamasa, ki se je zgodil 7. oktobra 2023. Nadaljujejo se prizadevanja za dosego premirja in izpustitev talcev. Medtem so izraelske skrajno desničarske skupine izrazile željo po priključitvi Gaze.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

V napadu na cerkev v provinci Ituri na severovzhodu Demokratične republike Kongo (DR Kongo) je bilo v noči s sobote na nedeljo ubitih najmanj 40 civilistov. Odgovornost za napad pripisujejo ugandskim upornikom ADF, ki naj bi bili povezani z Islamsko državo. Poleg smrtnih žrtev je bilo v napadu ranjenih še petnajst oseb.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pričakovanje "zahvale" za donacije v okviru "gazasnke fundacije za humanitarno pomoč" (GHF), ki naj bi delovala kot "smrtonosna past". Po njegovem mnenju bo moral Izrael odločiti o nadaljnjih ukrepih v Gazi, potem ko so propadla pogajanja o premirju s Hamasom. Medtem je senator Graham primerjal prihodnje delovanje Izraela v Gazi z uničenjem Tokia in Berlina med drugo svetovno vojno, Hamas pa označil za "verske naciste". Analitik Alberto Heimler je Hamas primerjal z nacizmom in zagovarjal njegovo brezpogojno predajo, pri čemer je omenil nevarnost smrti zaradi podhranjenosti za 100.000 otrok v Gazi.

Oboroženi napadalci so v soboto zjutraj vdrli v sodni kompleks v Zahedanu na jugovzhodu Irana, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 22 pa ranjenih. Med ubitimi so bili tudi trije pripadniki varnostnih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podal nov, skrajšan rok 10 do 12 dni za ustavitev sovražnosti v Ukrajini, potem ko je bil razočaran nad pomanjkanjem napredka glede predhodnega 50-dnevnega roka. Trump je izjavil, da ni več tako zainteresiran za pogovore, medtem ko Kremlj ne izključuje srečanja med Putina in Trumpom na Kitajskem septembra. Rusija je medtem Turčiji priznala vlogo pri mediaciji v konfliktu z Ukrajino.

Iranska obveščevalna agencija je razkrila načrt atentata na 23 visokih predstavnikov, ki naj bi bil del 12-dnevne vojne med Iranom in Izraelom. Poudarili so, da je bil Iran tarča hibridne vojne z vojaškimi, varnostnimi in obveščevalnimi komponentami, ki so jo izvajali v sodelovanju med... Medtem pa je ministrstvo za zdravje v Gazi objavilo, da se je število žrtev izraelske ofenzive v Gazi povzpelo na 59.921 mrtvih in 145.233 ranjenih, odkar se je konflikt začel 7. oktobra 2023.