APDEJT.si

Brazilija je izstopila iz zavezništva za holokavst, saj podpira tožbo proti Izraelu zaradi genocida, kar je sprožilo opozorila judovskih skupin, da bi ta poteza lahko spodbudila antisemitizem. Medtem Evropska unija razmišlja o suspenzu sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon. Na tisoče ljudi se je zbralo v Tel Avivu, da bi protestiralo proti Netanjahuju in zahtevalo izpustitev talcev iz Gaze ter konec vojne. Francija in Združeno kraljestvo sta poudarili, da ni alternative rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt, pri čemer Združeno kraljestvo razmišlja o priznanju palestinske države. Vodja mednarodnega odbora za prekinitev obleganja Gaze, Zaher Birawi, je obtožil arabske in islamske države za tišino glede izraelske zasege ladje Handala.

Ministrica za industrijo, rudarstvo in energetiko Fatma Thabet Chiboub je pozvala k hitri finalizaciji projekta revizije rudarskega zakonika v Tuniziji, da bi spodbudili rudarski sektor. Srečanje, posvečeno tej reviziji, je potekalo v ponedeljek, 28. julija 2025, na sedežu ministrstva, s ciljem vzpostavitve novega pravnega okvira za industrijo.

Tunizijski predsednik Kaïs Saïed se je na srečanju s predsednico vlade Sarro Zaafrani Zenzri ostro odzval na stanje javnih storitev. Poudaril je probleme, kot so izpadi, sabotaže in splošna malomarnost, ki povzročajo zaskrbljujoče stanje. Razprava v predsedniški palači v Kartagini je bila osredotočena na pregled številnih javnih storitev in obravnavo "nenormalnih" pojavov, ki vplivajo na njihovo delovanje.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ostro odgovoril na izjave in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Rusiji postavil rok 10 do 12 dni za končanje vojne v Ukrajini, sicer se bo soočila s posledicami. Medvedjev je Trumpa opozoril, naj ne hodi po poti Joeja Bidna in poudaril, da vsak nov ultimat predstavlja grožnjo in korak proti vojni, ne med Rusijo in Ukrajino, temveč z lastno državo. Dodal je tudi, da Rusija ni Izrael ali Iran. Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu razpravljal o razmerah na Bližnjem vzhodu z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z britanskim premierjem Keirom Starmerjem v Londonu potrdil obstoj »prave lakote« v Gazi. Razpravljala sta o humanitarnih razmerah v regiji, talcih in mednarodni pomoči. Trump je dodal, da Izrael in ZDA poznata lokacijo nekaterih talcev ter da delajo na »različnih načrtih« za njihovo rešitev. Opozorila ZDA o lakoti so prišla v času, ko agencije za pomoč poskušajo izkoristiti »taktično prekinitev« nekaterih izraelskih vojaških operacij za dostavo nujne pomoči.

Tunizijski minister za zdravje, dr. Mustapha Ferjani, se je v ponedeljek, 28. julija 2025, srečal s predstavniki Tunizijskega združenja za nevrologijo in Tunizijske mreže nevroloških in nevroznanstvenih društev. Glavni namen srečanja je bil izboljšanje obravnave možganske kapi (AVC) in Alzheimerjeve bolezni. Minister je poudaril pomen krepitve oskrbe na področju možganskega zdravja in se zavzel za splošno uvedbo nacionalne strategije za optimizacijo zdravljenja AVC pri osebah, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo.

Tunizijsko ministrstvo za državne posesti je odobrilo prenos državnih nepremičnin na več javnih ustanov, vključno z Agencijo za stanovanjske posesti (AFH), Tunizijskim podjetjem za elektriko in plin (STEG) ter občinama Gafsa in Kébili. Odločitev je v skladu z veljavno zakonodajo in sledi predhodni odobritvi Nacionalne posvetovalne komisije za nepremičninske posle, kar kaže na strateški premik pri upravljanju in razdelitvi državnih virov.

Podpredsednik tunizijskega parlamenta Anouar Marzouki se je srečal s podpredsednikom francosko-tunizijske skupine za parlamentarno prijateljstvo Emmanuelom Blairyjem, kjer sta razpravljala o krepitvi parlamentarnega sodelovanja. Medtem pa se delegacija alžirskega Sveta narodov udeležuje 6. svetovne konference predsednikov parlamentov v Ženevi v Švici, ki jo organizira Medparlamentarna unija.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozval, naj ukrepa glede humanitarne krize v Gazi in konča vojno. Trump pa se je medtem pohvalil, da je ponosen, ker je 'predsednik miru' in da je dosegel sporazume o premirju, s čimer se je skliceval na svoje pretekle posredovanje v konfliktih.

Ministrstvo za notranje zadeve je v sodelovanju z ministrstvi za promet in opremljanje napovedalo zaostrovanje cestnoprometnih sankcij. Ključna sprememba v novem osnutku zakona o cestnem prometu predvideva samodejno odvzem vozniškega dovoljenja že pri prekoračitvi hitrosti za 10 km/h nad omejitvijo.

V Alžiriji se je minister za pravosodje Lotfi Boudjemaa sestal s predsednikom Visokega islamskega sveta Mabroukom Zaidom El Kheirjem in drugimi člani posvetovalnega organa. Medtem je v Maroku potrjeno, da je obramba palestinske stvari in Jeruzalema temeljna načela zunanje politike kralja Mohameda VI., ki je tudi predsednik Odbora Al-Qods, kar je potrdila palestinska zunanja ministrica Farsineh Aghabekian Shahin.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost premirja v konfliktu med Kambodžo in Tajsko, potem ko je imel pogovor s kambodškim premierjem. Izrazil je upanje obeh strani po miru. Ločeno je Trump izjavil, da je odločitev o nadaljnjih korakih Izraela v Gazi v rokah Izraela, pri čemer je priznal negotovost glede prihodnosti po propadlih pogajanjih.

Ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta v nedeljo na Škotskem dosegla carinski dogovor. Sporazum, ki naj bi med drugim določal 15-odstotna ameriška carinska stopnja na evropske izdelke, je prinesel olajšanje na svetovne borze, ki so se po objavi novice okrepile.

Izraelska mornarica je v soboto zvečer, 26. julija 2025, prestregla ladjo "Handala", ki je bila na poti proti Gazi. Na ladji je bilo več aktivistov. Trije od teh so privolili v izgon iz Izraela, medtem ko jih je 12 zavrnilo prostovoljni izgon in ostajajo v izraelskem priporu, čakajoč na zaslišanje.

Izraelske pomorske sile so v mednarodnih vodah zaustavile ladjo Handala, ki je poskušala prekršiti blokado Gaze in dostaviti pomoč. Na ladjo so vdrli izraelski vojaki, kar je povzročilo aretacijo 21 civilistov, med njimi tunizijskega aktivista Hatema Aouinija. Medtem je italijanski zunanji minister Antonio Tajani obsodil razmere v Gazi, a je zaenkrat zavrnil priznanje palestinske države, za razliko od Francije. Priznanje bi pogojeval s hkratnim priznanjem Izraela s strani Palestincev.

V Maroku so zagnali četrto edicijo programa JIL, ki je namenjen krepitvi kompetenc mladih raziskovalcev na področju družboslovja in znanstvenih raziskav. Medtem je mesto Deroua zaradi hitre rasti pričelo s projektom ureditve tržnice, ki bo služila zadovoljevanju dnevnih potreb prebivalcev. Poleg tega je potekala razprava o predlagani spremembi 96. člena kazenskega zakonika, ki že dolgo časa povzroča razprave med izvršilno in zakonodajno oblastjo ter pravniki.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine, potezo, ki so jo nekatere skupine v ZDA označile za prehitro. Sedem velikih ameriških judovskih organizacij je zavrnilo srečanje s francoskim ministrom v znak protesta proti tej odločitvi. Kljub temu pa se zdi, da Macron vztraja pri rešitvi dveh držav.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah prestregla ladjo Handala, ki je bila namenjena v Gazo s humanitarno pomočjo. Hamas je izraelsko posredovanje označil za "korožanski zločin", s čimer je obsodil ravnanje izraelskih sil v mednarodnih vodah.

Kazenski senat prizivnega sodišča v Tunisu je izrekel zaporne kazni med 10 in 12 let trem posameznikom, ki so bili vpleteni v tihotapljenje drog. Kot vodja mreže je bil prepoznan uradnik, zaposlen v občutljivem ministrstvu.

Egipt je pozdravil napoved francoskega predsednika Emmanuela Macrona o uradnem priznanju Palestine septembra. Vendar pa je francoski načrt razdelil zahodne zaveznike, medtem ko so ga arabske države pohvalile, sta ga Izrael in ZDA ostro obsodila.