V Kairu so se začela pogajanja med Izraelom in Hamasom glede izpustitve preostalih talcev in izmenjave zapornikov. Hamas naj bi pozval k hitri izmenjavi. Marco Rubio je izjavil, da je izpustitev talcev najbolj nujna faza mirovnega načrta. Po poročilih naj bi se Hamas strinjal z razorožitvijo in začel zbirati posmrtne ostanke ubitih talcev. Pojavil se je načrt, ki predvideva globlje izraelsko tamponsko območje.

Ministrstvo za zdravje je zanikalo poročila, ki trdijo, da cepiva proti COVID-19 povečujejo tveganje za raka, pri čemer se sklicuje na pomanjkanje dokazov s strani WHO. Po drugi strani cepiva proti COVID-19 trenutno niso del zveznega sodišča za odškodnine za poškodbe, ki jih povzročijo cepiva. V Britanski Kolumbiji v Kanadi bodo kmalu na voljo cepiva proti gripi in COVID-19 v lekarnah, ki so dobro opremljene s hitrimi antigenskimi testi.

Poročilo razkriva notranje razhajanje znotraj Hamasa glede izpustitve talcev in razorožitve, kar bi lahko otežilo uresničitev Trumpovega mirovnega načrta. Kljub temu, da je Hamas izrazil pripravljenost na izpustitev talcev in da je izraelska vojska napovedala priprave na prvo fazo mirovnega načrta, Izrael nadaljuje z bombardiranjem Gaze, pri čemer je bilo ubitih pet Palestincev. Združeni narodi so izrazili spodbudo glede pripravljenosti Hamasa na izpustitev talcev.

Izrael se je začel pripravljati na takojšnjo izvedbo prve faze Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Palestinski Islamski džihad, zaveznik Hamasa, je podprl odgovor Hamasa na ameriški načrt za končanje vojne v Gazi. Tudi druge palestinske oborožene frakcije so izrazile podporo Hamasovemu odzivu, pri tem pa pozivajo k nujnemu nacionalnemu srečanju za določitev nadaljnjih korakov. Donald Trump je po Hamasovem odgovoru izdal video sporočilo, v katerem je dejal, da je to izjemen dan in da je treba vse skupaj zdaj uresničiti.

V Maroku so protesti eskalirali, pri čemer so policisti v sredo ubili dva protestnika, ko so ti poskušali vdreti na policijsko postajo. Skupina Gen Z 212 je pozvala k odstavitvi vlade in jo obtožila socialne neenakosti po smrti protestnikov. Protesti potekajo že šesti dan, pri tem pa so bili ranjeni stotine ljudi. V Gruziji pa vlada uporablja pridržanja in visoke globe za zatiranje protivladnih protestov.

Po tem, ko so izraelske sile prestregle flotilo pomoči za Gazo, so po Evropi potekali protesti. V Barceloni in Rimu so propalestinski demonstranti blokirali promet in vandalizirali trgovine. V Nikoziji je prišlo do spopadov med policijo in protestniki pred ministrstvom za zunanje zadeve. V Londonu se je kljub terorističnemu napadu na sinagogo v Manchestru nadaljeval protest Palestine Action. V Italiji je zaradi dogodkov v zvezi s flotilo za Gazo prišlo do splošne stavke, ki jo je razglasila največja italijanska delavska zveza CGIL.

Izraelske sile so zasedle ladje s tujimi aktivisti, ki so prevažale pomoč v Gazo, med njimi je bila tudi Greta Thunberg, in jih prepeljale v izraelsko pristanišče. Aretacije so povzročile obsodbe in proteste. Koalicija Freedom Flotilla je napovedala, da bo v Gazo odplulo še 11 ladij. Donald Trump je pripravil načrt za prekinitev ognja v Gazi, ki pa je naletel na kritike.

V Maroku so se nadaljevali protesti, ki jih vodi predvsem mladina, zaradi neizpolnjenih razvojnih obljub vlade. Zdravstveni minister je zaradi tega sklical nujne pogovore s sindikati, farmacevti pa načrtujejo nacionalni protest zaradi grozečih bankrotov. Medtem so po poročanju protesti in državni udarci v PoJK zadušeni.

V Združenih državah Amerike se je po neuspešnih pogajanjih med demokrati in republikanci začasno ustavilo delovanje vlade ('shutdown'), ker ni bil dosežen dogovor o prehodnem proračunu. Zadnji poskus sprejetja prehodnega proračuna v senatu je propadel, kar je povzročilo delno zaustavitev vladnih služb.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Župan New Yorka Eric Adams je odstopil od kampanje zaradi škandalov in političnih pretresov, kar je okrepilo možnosti Andrewa Cuoma proti Zohranu Mamdaniju. Donald Trump je zagrozil z ukinitvijo financiranja New Yorku, če bo Mamdani izvoljen.

Po novih opažanjih dronov v bližini vojaških objektov je Danska prepovedala vse civilne polete z droni. Švedska je ponudila pomoč z vojaškimi sistemi za boj proti dronom in radarji za zagotavljanje varnosti med vrhom v Köbenhavnu.

Slovenija je premierju Benjaminu Netanjahuju prepovedala vstop v državo zaradi obtožb o vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti. Med Netanjahujevim govorom na Generalni skupščini ZN je več kot 30 držav razpravljalo o ukrepih proti Izraelu, predstavniki nekaterih držav pa so protestno zapustili dvorano.

Govor izraelskega premierja Netanjahuja v ZN je naletel na neodobravanje in sprožil proteste. V New Yorku se je zbralo več kot 2000 protestnikov, njegov govor pa je postal tudi točka spora v newyorški kampanji za župana. Prebivalci Gaze so izrazili razočaranje nad govorom. Kolumbijski predsednik Petro je pred sedežem ZN pozval k oblikovanju globalne oborožene sile za osvoboditev Palestincev, zaradi česar naj bi mu ZDA preklicale vizum. Solidarnostni protesti s Palestinci so potekali tudi v Bengaluruju.

Izraelski zračni napadi v Gazi so zahtevali življenja več civilistov, vključno z otroki. Slovenija je kot prva država EU uvedla sankcije proti izraelskemu premierju Netanjahuju. Palestinski predsednik Mahmud Abas je v ZN zavrnil kakršnokoli vlogo Hamasa v prihodnji palestinski državi. ZDA so predstavile načrt v 21 točkah za Gazo, ki vključuje prekinitev ognja, izraelski umik in novo upravo.

Mahmoud Abbas je v Združenih narodih poudaril, da je Palestina že leta 1988 priznala Izrael. Prav tako je zavrnil Hamas in izjavil, da ne predstavlja palestinskega ljudstva. Medtem je Izrael zaradi zaprtja edinega prehoda na Zahodni breg, ki omogoča dostop v svet, deležen vse večje mednarodne kritike, nekateri ga celo obravnavajo kot izobčenca.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija priznala državo Palestino, kar naj bi podprlo rešitev dveh držav. Poudaril je, da želijo s tem izolirati Hamas. Macron je tudi izjavil, da Benjamin Netanyahu nima več načrtov za območje Gaze, ter pozval Donalda Trumpa k ustavitvi konflikta, če želi Nobelovo nagrado za mir.

Jimmy Kimmel se je vrnil na televizijo ABC po kratki prekinitvi. Mreža je sporočila, da so se s Kimmelom pogovorili. Kljub temu se je nekaj televizijskih postaj odločilo, da oddaje ne bodo predvajale.

Vladimir Putin je izjavil, da se bo Moskva še eno leto držala omejitev jedrskega orožja, po izteku zadnjega jedrskega pakta z Združenimi državami februarja. Ponudil je enoletno podaljšanje sporazuma New START, ki naj bi potekel februarja 2026, pod pogojem, da ZDA zamrznejo jedrsko orožje obeh držav. Rusija naj bi bila pripravljena podaljšati sporazum vse do leta 2027.

Francosko priznanje Palestine je povzročilo notranje razdeljenosti v vladajoči stranki in močne odzive, vključno z ostro kritiko pravnice Rachel Kahn na CNews. Priznanje je rezultat diplomatskih prizadevanj, podprtih s strani Savdske Arabije, a njegove posledice na vojno v Gazi so negotove. Macron si s tem prizadeva postati mirovni posrednik, vendar se Francija oddaljuje od svojih zgodovinskih zaveznikov. Alžirija je s francoskim priznanjem dosegla diplomatsko zmago.