APDEJT.si

V Braziliji je konservativna skupina povzročila nemire na Univerzi v São Paulu (USP), kar je vodilo do ugriza študenta in napada na aktivista. V Urugvaju pa je sindikat Affur napovedal stavke in zasedbe po vsej državi zaradi nezadostnih sredstev za univerze. Sindikat je predlagal splošno stavko z mobilizacijo »za javno izobraževanje«.

Predsednik El Salvadorja, Nayib Bukele, je branil uvedbo strogih ukrepov reda in discipline v javnih šolah, ki jih je odredila nova ministrica za izobraževanje Karla Trigueros. Bukele trdi, da so ti ukrepi nujni za preprečevanje, da bi šole postale "centre za novačenje" v tolpe. Ukrepi so bili uvedeni 20. avgusta, kljub kritikam o militarizaciji šolskega sistema.

Ekvadorska policija je zasegla večjo količino eksploziva, ki naj bi ga uporabili za teroristične napade v Kolumbiji. V operaciji na meji med državama so aretirali dva Ekvadorca. Zasegli so 3.750 nabojev eksplozivne emulzije in 25.000 metrov detonacijske vrvice, ki so jo prevažali v tovornjaku.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Rusija ne zavrača nobenega formata kontaktov za reševanje ukrajinske krize, vendar poudarja, da mora biti vsak kontakt na visoki ravni skrbno pripravljen. Hkrati je francoski predsednik označil ruskega predsednika Vladimirja Putina za 'predatorja', 'ogre' in 'destabilizacijsko silo', rekoč, da Putin redko izpolni svoje obljube. Razhajanja glede Donbasa ostajajo ključna točka v pogajanjih, kjer Putin zahteva umik ukrajinskih sil v zameno za zamrznitev fronte na preostalem ozemlju.

Urugvajski parlament je sprejel predlog zakona 'Dostojna smrt' v spodnjem domu s 64 glasovi za in 29 proti, s čimer je naredil prvi korak k legalizaciji evtanazije. Predlog zakona bo zdaj obravnaval senat, kjer ima urugvajska vladajoča stranka večino. Če bo zakon sprejet, bo Urugvaj postal tretja država, ki je sprejela tovrstni zakon.

Pregled novic z dne 5. avgusta 2025 vključuje članke iz Urugvaja, Kube, Hondurasa in Dominikanske republike. Članki zajemajo jutranje novice in časopisne izdaje, kar ponuja vpogled v različne perspektive in teme v teh državah.

Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski pakt, ki naj bi okrepil globalne trge in preoblikoval določene gospodarske sektorje. Ta sporazum bi lahko pomembno vplival tudi na dominikansko gospodarstvo. Medtem Urugvaj upa, da bo sporazum o prosti trgovini med Mercosurjem in EU olajšal vstop človeških virov v Evropo, kar poudarja, da interes Urugvaja ni zgolj ekonomski, temveč tudi socialni.

V Urugvaju so glasovanje o predlogu zakona o evtanaziji v poslanski zbornici ponovno preložili, tokrat na 12. avgust. Sprva je bila preložitev na zahtevo senatorja Pedra Bordaberryja določena za torek, vendar bo takrat potekala skupščina za izbiro naslednika Bernarda Legnanija v INDDHH. Medtem je v Dominikanski republiki posebna komisija poslanske zbornice zaključila poročilo o predlogu kazenskega zakonika, ki bo prebran v sredo. Poročilo o tem zakonu, ki že ima podporo nekaterih poslancev, je pripravila komisija pod vodstvom poslanca Alfreda Pacheca.

V Čilu je 26. julija 2025 prišlo do političnega dogovora med Krščansko demokracijo in Komunistično stranko, kar predstavlja novost v političnem okolju, ki ga sicer zaznamuje vzpon skrajne desnice. Hkrati so se predsedniki Gabriel Boric, Pedro Sánchez, Lula, Gustavo Petro in Yamandú Orsi srečali na iberskem vrhu z geslom »Demokracija vedno«, kjer so potrdili svojo zavezanost obrambi demokracije.

Bolivijska politična skupina Morena obtožuje nekdanjega predsednika Eva Moralesa in aktualnega predsednika Luisa Arceta, da sta ustrahovala njihovo vodjo, medtem ko jih poziva k enotnosti. Še vedno ni uradno potrjeno, ali bo Morena nadaljevala predsedniško kampanjo. Medtem je v Čilu prišlo do zgodovinskega političnega dogovora med Demokrščansko stranko in Komunistično stranko, ki sta se 26. julija 2025 dogovorili o podpori Jeannette Jara, nekdanji ministrici vlade. To se je zgodilo v času, ko regijo pretresajo vzponi skrajne desnice in naraščanje napetosti.

Kitajska vlada je napovedala uvedbo letnih subvencij za otroke, mlajše od treh let, v višini 500 ameriških dolarjev na otroka. Cilj programa, ki začne veljati 1. januarja 2025 in vključuje tudi otroke, rojene pred tem datumom, je spodbujanje natalitete in delitev stroškov vzdrževanja otrok z družinami. Subvencija znaša 3.600 juanov, kar je približno 503 ameriške dolarje.

Urugvajski minister za notranje zadeve, Carlos Negro, je predstavil vizijo 'urugvajskega modela' za javno varnost, ki bi se osredotočal na boj proti kriminalu. Iniciativa, poimenovana 'Srečanja za varnost', združuje vladne stranke, civilne organizacije, podjetja in akademike, da bi skupaj obravnavali izzive na področju državljanske varnosti. Minister Negro je izrazil presenečenje nad tistimi, ki menijo, da je priprava načrta 'izguba časa'.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je zanikal trditve izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da v Gazi ni lakote, rekoč, da je sam videl dokaze o lakoti. Netanjahu je trditve o lakoti v Gazi označil za "nesramno laž". Medtem so izraelske organizacije za človekove pravice, B'Tselem in Zdravniki za človekove pravice-Izrael (PHRI), obtožile izraelsko vlado "genocida" v Gazi. Več kot tisoč rabinov in judovskih učenjakov po svetu je Izrael obtožilo uporabe lakote kot vojnega orožja v Gazi in zahtevalo konec blokade. Netanjahu je napovedal "taktične prekinitve" za vstop humanitarne pomoči, vendar ob tem obtožil Hamas manipulacije s številkami in ustvarjanja "percepcije krize". Medtem so se pojavili tudi načrti izraelskega Kneseta za "okupacijo Gaze" in "preselitev Gazancev".

Ameriški predsednik Donald Trump je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu postavil ultimat za prekinitev ognja v Ukrajini v roku 10 do 12 dni, saj je izrazil, da Putin "ubija ljudi". Poročali so tudi, da sta predsednika razpravljala o izvajanju trgovinskega sporazuma med Združenim kraljestvom in ZDA. Trump je zavrnil navedbe, da je risal ženske v povezavi s pismom, ki naj bi ga poslal Jeffreyju Epsteinu, in dejal, da so Epsteinove dokumente obravnavali "ničvredneži". Poleg tega je Trump podal obljubo glede krize v Gazi, ki je sprožila več vprašanj kot odgovorov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta predlagala priznanje palestinske države, medtem ko so mednarodno zaskrbljenost sprožile slike množičnih žrtev v Gazi, ki naj bi bile posledica sistematičnega stradanja, dehidracije in bombardiranj. Dve izraelski nevladni organizaciji, vključno z B'Tselem, sta državo obtožili izvajanja genocida nad prebivalci Gaze, pri čemer je izvršna direktorica B'Tselema Yuli Novak izrazila šok nad vlogo izraelske družbe v teh dejanjih.

Izraelska vojska je sporočila, da je začasno ustavila vojaške aktivnosti na nekaterih območjih Gaze, da bi omogočila dotok mednarodne pomoči. Kljub temu poročila medijev in podcasta "The Take" izpostavljajo nadaljevanje izraelskih napadov in naraščajočo lakoto v Gazi, kjer je zaradi stradanja umrlo več kot 130 ljudi. Hamas je poteze Izraela označil kot poskus zgolj za mednarodno javnost, s čimer naj bi prikrivali nadaljevanje ofenzive, in dvomi o smiselnosti mirovnih pogajanj, dokler ljudje v Gazi stradajo. Izrael je sicer napovedal gradnjo cevovoda za sladko vodo, ki naj bi dosegel okoli 600.000 ljudi.

Venezuelski politik Henrique Capriles je izjavil, da bo, če bo to potrebno za izpustitev političnih zapornikov, po volilnem ciklu pripravljen govoriti z Madurom. Po njegovih informacijah je bila volilna udeležba do popoldneva višja kot na prejšnjih regionalnih volitvah. Medtem je vodja urugvajskega Cabildo Abierto, Manini, predlagal izboljšanje zakona o evtanaziji z možnostjo vnaprejšnje opredelitve volje in kritiziral nesposobnost političnega sistema za izvolitev vodje tožilstva. Za varnostni dialog je napovedal predlog za uvedbo obveznega dela za zapornike.

Po poročilih je bil v nedeljo dosežen okvirni trgovinski sporazum med ZDA in EU, ki uvaja 15% uvozno carino na večino blaga iz EU, s čimer naj bi se izognili razplamtevajoči se trgovinski vojni. Predsednik ZDA Donald Trump je napovedal sporazum po srečanju z voditelji EU na Škotskem.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se pogovarja s predstavniki Kambodže in Tajske o morebitnem premirju. Poudaril je, da si obe državi želita takojšnje premirje in mir. Novica je bila prvotno objavljena na spletni strani Teledoce.com.

Politično dogajanje v Argentini je zaznamoval boj za oblast v taboru predsednika Mileija ter obtožbe o policijskem zarotništvu proti vladi province Buenos Aires. Provinzijske oblasti so potrdile, da naj bi skupina policistov, povezanih z nekdanjim komisarjem Maximilijanom Bondarenkom, kandidatom stranke La Libertad Avanza, načrtovala prevzem nadzora nad varnostnimi silami province. V Táchiri v Venezueli pa so volivci izbirali med 29 župani in 193 občinskimi svetniki, pri čemer je bilo za glasovanje registriranih več kot 800.000 volivcev.