APDEJT.si

Španska vlada je sprejela predlog zakona, ki nasilje nad otroki, storjeno z namenom maščevanja partnerju, opredeljuje kot kaznivo dejanje. Predlog zakona, ki ga mora vlada še drugič pregledati, preden ga predloži parlamentu, bo otroke zaščitil tudi tako, da bo sodišče moralo poslušati njihovo mnenje, preden bo odločalo o skrbništvu ali stikih. Cilj zakona je preprečiti, prepoznati, sankcionirati in izkoreniniti to obliko nasilja, za katero so predvidene kazni do treh let zapora.

Sodni organi v Argentini so ustavili kremacijo trupla nekdanje boksarke in fitnes zvezdnice Alejandre 'Lokomotive' Oliveras. Odločitev je bila sprejeta na podlagi zahteve tožilstva in prijave bodybuilderja, ki je izrazil sum o 'dvomljivi smrti' in domnevni vpletenosti steroidov in anabolikov v njeno smrt. Oliverasova je umrla v ponedeljek po bivanju v bolnišnici zaradi ishemične možganske kapi. Tožilstvo želi z obdukcijo ugotoviti natančen vzrok smrti in preveriti navedbe o morebitni uporabi prepovedanih substanc.

Indijsko vrhovno sodišče je odredilo zajetje več deset tisoč potepuških psov v New Delhiju in njegovih predmestjih, kjer živi približno 30 milijonov ljudi. Odločitev je bila sprejeta zaradi naraščajočega števila ugrizov in napadov psov. V indijski prestolnici zabeležijo okoli 100.000 ugrizov letno, medtem ko število napadov po vsej državi dosega 1,4 milijona. Po popisu naj bi v Delhiju živelo vsaj 60.000 potepuških psov.

V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

Ameriška komisija je Josephu Lyleu Menéndezu zavrnila pogojni izpust, dan po tem, ko so enako odločitev sprejeli tudi za njegovega brata Erika. Brata Menéndez prestajata dosmrtno zaporno kazen zaradi umora svojih staršev leta 1989. Julie Garland, članica komisije za pogojni izpust, je dejala, da Lyle še vedno predstavlja tveganje za skupnost, a ga je spodbudila, naj ne izgubi upanja.

Urugvajski senat je z veliko večino glasov sprejel zakon, ki pod določenimi pogoji dovoljuje evtanazijo. Zakon, imenovan »Smrt z dostojanstvom«, je bil sprejet z 20 glasovi za od 31 prisotnih senatorjev. Po več kot deset ur trajajoči razpravi je Urugvaj postal prva država v Latinski Ameriki, ki je uzakonila evtanazijo.

V Parizu se je začelo sojenje desetim osebam, starim med 41 in 60 let, zaradi spletnega nadlegovanja Brigitte Macron. Obtoženi so širili lažne informacije, da je Brigitte Macron transspolna oseba in da se je rodila kot Jean-Michel Trogneux. Med obtoženimi je tudi medij, ki je bil že obsojen, a oproščen v pritožbenem postopku. Tožbo je vložila Brigitte Macron že 27. avgusta 2024.

Po oprostilni sodbi nekdanjemu kolumbijskemu predsedniku Álvaru Uribeju se je oglasil ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je pozdravil konec "političnega lova". Senator Iván Cepeda, ki je bil žrtev v primeru Uribe, je sodbo zavrnil in napovedal pritožbo. Uribe je bil sicer prvi nekdanji predsednik Kolumbije, ki je bil kazensko obsojen.

Evropska komisija je potrdila trgovinski sporazum med EU in državami Mercosur ter pozvala države članice k odobritvi. Francija je pozdravila vključena jamstva za evropske kmete. Sporazum bo predstavljen tudi Evropskemu parlamentu. Francoski industrijski krogi menijo, da je sporazum priložnost za povečanje izvoza vozil, strojev in farmacevtskih izdelkov.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila politični azil nekdanji premierki Betssy Chávez, ki je obtožena poskusa državnega udara skupaj z nekdanjim predsednikom Pedrom Castillom. Mehiška vlada je branila svojo odločitev in dejala, da je ravnala v skladu z mednarodnim pravom, medtem ko je perujski zunanji minister potezo označil za "neprijazno dejanje". Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je dejala, da bo Mehika ohranila trgovinske odnose in konzularno prisotnost v Peruju. Peru preučuje mehiško zahtevo za izdajo dovoljenja za potovanje Betssy Chávez v Mehiko.

Peru je prekinil diplomatske odnose z Mehiko, potem ko je Mehika odobrila azil nekdanji premierki Betssy Chavez, ki je obtožena poskusa državnega udara leta 2022.

Po tem, ko je bila mehiška predsednica Sheinbaum nadlegovana na javnem mestu, je njena vlada predstavila načrt za boj proti spolni zlorabi. Poudarila je, da žrtve niso same in da je cilj načrta preprečevanje in sankcioniranje takšnih dejanj.

Nekdanji guverner mehiške zvezne države Veracruz, Javier Duarte de Ochoa, je zaprosil za predčasno izpustitev iz zapora po osmih letih prestajanja kazni zaradi zločinskega združevanja in pranja denarja. Sodnica Ángela Zamorano Herrera preučuje možnost njegove predčasne izpustitve, saj je Duarte že prestal 95 % devetletne zaporne kazni. Tožilstvo je predstavilo 12 dokazov proti njemu, medtem ko je obramba predložila 24 dokazov in pričanj v njegovo korist. Sodnica bo odločitev sprejela naslednji teden.

Pariško pritožbeno sodišče je obravnavalo zahtevo nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja za izpustitev iz zapora do obravnave njegove pritožbe. Odločitev naj bi bila sprejeta ob 15:30 po moskovskem času.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz pariškega zapora La Santé po 20 dneh, potem ko je prizivno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo sojenje pričakal na prostosti, vendar z omejitvami, vključno s prepovedjo zapustitve Francije in stikov z določenimi osebami.

Pariško pritožbeno sodišče je odobrilo izpustitev nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja iz zapora La Santé, kjer je bil zaprt od 21. oktobra. Prošnjo za izpustitev je odobrilo po 20 dneh zapora, pred tem pa je to zahtevalo tudi tožilstvo. Sarkozyju je prepovedano komunicirati s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Sarkozy je bil obsojen zaradi financiranja njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh zapora, kamor je bil poslan zaradi obsodbe v libijskem procesu, izpuščen na pogojno prostost. Pritožbeno sodišče v Parizu je ugodilo njegovi zahtevi, vendar ne bo smel zapustiti Francije. Sarkozy je bivanje v zaporu opisal kot "nočno moro".

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil po 20 dneh izpuščen iz pariškega zapora La Santé, potem ko je pritožbeno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, ki je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo na pritožbeni postopek čakal na prostosti, vendar z omejitvami, vključno s prepovedjo zapustitve države in stikov z določenimi osebami. Njegova izpustitev je sprožila različne odzive, od olajšanja do kritik.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so izpustili iz zapora La Santé v Parizu, potem ko je pritožbeno sodišče odobrilo njegovo izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, povezanega z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Kljub izpustitvi mu je prepovedano zapustiti Francijo in stopiti v stik z določenimi uradniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je bil izpuščen iz zapora La Santé v Parizu, potem ko je pritožbeno sodišče ugodilo njegovi zahtevi za izpustitev pod sodnim nadzorom. Sarkozy, ki je bil obsojen zaradi korupcije in nezakonitega financiranja kampanje, bo moral počakati na pritožbeno obravnavo na prostosti. Sodišče mu je prepovedalo stike z ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom in zapustitev države.