Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona za triletno podaljšanje subvencij za zdravstveno zavarovanje v okviru sistema, znanega kot Obamacare. Glasovanje je zaznamoval razkol znotraj republikanske stranke, saj je 17 zmernih republikancev podprlo demokratski predlog, s čimer so preglasovali lastno vodstvo. Zakon predvideva ohranitev povišanih davčnih olajšav, ki so bile prvotno uvedene v času pandemije covida-19 in bi se po veljavni zakonodaji iztekle konec leta 2025. Izid glasovanja 230 proti 196 predstavlja politični udarec za predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona, ki se spopada z izjemno tesno večino in nemirnim desnim krilom svoje stranke. Johnson je nasprotoval prisilni uvrstitvi zakona na glasovanje, vendar so zmerni republikanci s pridružitvijo demokratom dosegli zadostno podporo za sprejetje. Ta poteza kaže na naraščajočo pripravljenost centrističnih članov republikanske stranke na iskanje dvostrankarskih kompromisov pri vprašanjih dostopnosti zdravstvene oskrbe. Kljub uspehu v spodnjem domu parlamenta ostaja prihodnost zakonodaje v senatu negotova. Podoben predlog zakona decembra lani v senatu ni prejel zadostne podpore, zato še ni jasno, ali bodo zakonodajalci v zgornjem domu tokrat spremenili svoje stališče. Subvencije so ključne za milijone Američanov, saj znatno znižujejo mesečne stroške zavarovalnih premij za gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki.

Dvakratna olimpijska prvakinja v deskanju na snegu Chloe Kim si je med treningom v švicarskem Laaxu izpahnila ramo, kar ogroža njen nastop na prihajajočih zimskih olimpijskih igrah v Italiji. 25-letna ameriška zvezdnica, ki si prizadeva za zgodovinsko tretjo zaporedno zlato medaljo v snežnem kanalu, je poškodbo utrpela po padcu na enem izmed ključnih prizorišč svetovnega pokala le mesec dni pred začetkom iger. Kimova je na družbenih omrežjih objavila posnetek nesreče, ki jo je opisala kot »najbolj neumen padec«. Čeprav je manever izvedla pravilno, je po pristanku izgubila nadzor nad robnikom in nesrečno zdrsnila v steno snežnega kanala. Kljub poškodbi športnica ostaja optimistična, saj je poudarila, da ima v rami še vedno polno gibljivost, kar vliva upanje za hitro okrevanje. Natančna teža poškodbe in vpliv na njen nastop v Milanu bosta znana po opravljeni magnetni resonanci, ki je predvidena za petek. Kimova velja za absolutno favoritinjo v svoji disciplini, saj v ženskem snežnem kanalu dominira že skoraj desetletje. Morebitna odsotnost ene največjih zvezdnic zimskih športov bi pomenila velik udarec za ameriško reprezentanco in celoten olimpijski turnir.

Ameriško podjetje za kibernetsko varnost CrowdStrike Holdings Inc. je napovedalo nakup zagonskega podjetja SGNL Inc., posel pa je ocenjen na približno 740 milijonov ameriških dolarjev. Glavni namen prevzema je okrepitev portfelja na področju upravljanja identitet in pooblastil, kar postaja ključni izziv v sodobni podjetniški varnosti. SGNL je specializiran za t. i. dostop ob pravem času (just-in-time access), ki podjetjem omogoča učinkovito omejevanje nepooblaščenega dostopa do njihovih sistemov. Potreba po tovrstnih rešitvah se je povečala zaradi hitrega naraščanja števila nečloveških identitet, vključno z agenti umetne inteligence, ki jih podjetja vse pogosteje vključujejo v svoje procese. Medtem ko je avtentikacija uporabnikov po mnenju strokovnjakov večinoma rešeno vprašanje, pa avtorizacija oziroma natančno določanje pravic dostopa ostaja ranljiva točka. CrowdStrike namerava nakup financirati s kombinacijo denarnih sredstev in delnic, zaključek transakcije pa je predviden do konca aprila. Izvršni direktor podjetja CrowdStrike George Kurtz je poudaril, da je varnost identitet postala osrednje bojišče v kibernetskem prostoru, saj napadalci vse pogosteje izkoriščajo pravice zaposlenih in avtomatiziranih orodij za vdor v oblačne storitve. Prevzem podjetja SGNL bo podjetju CrowdStrike omogočil boljšo zaščito pred grožnjami, ki temeljijo na zlorabi identitet v okoljih, kjer se množično uvajajo orodja, gnana z umetno inteligenco.

V Santa Monici v Kaliforniji so v četrtek vložili obtožnico zoper 24-letno Carmen Degregg, ki jo bremenijo umora njene 15-mesečne hčerke. Oblasti so osumljenko pridržale 6. januarja 2024 na kampusu Univerze v Kaliforniji (UCLA), potem ko je policistom sama priznala, da je otroku povzročila telesne poškodbe in ga pustila v stanovanju. Preiskovalci so deklico našli s hudimi poškodbami, ki naj bi bile po nekaterih navedbah povezane z uporabo ponve, otrok pa je kasneje v bolnišnici ranam podlegel. Policija v Santa Monici je v sodelovanju z univerzitetnimi kolegi hitro ukrepala, ko je Degreggova s svojimi izjavami pritegnila pozornost varnostnih organov. Obtoženka se trenutno nahaja v priporu, sodišče pa je določilo varščino v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. Primer je pretresel lokalno javnost, saj gre za izjemno nasilen dogodek v sicer mirnem stanovanjskem predelu, preiskava o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje pa še vedno poteka. Tožilstvo okrožja Los Angeles je potrdilo, da bo obtožnica poleg umora vključevala tudi povzročitev hudih telesnih poškodb otroka s smrtnim izidom. Gre za tragedijo, ki je izpostavila vprašanja o duševnem zdravju in varnosti otrok v domačem okolju. Prvo zaslišanje pred sodnikom je napovedano v prihodnjih dneh, osumljenki pa v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.

V Iranu so se po več kot desetih dneh stopnjevanja nemirov protesti razširili po celotni državi, kar je povzročilo obsežne motnje v prestolnici in provincah. Glavni vzroki za nezadovoljstvo prebivalstva so drastičen upad vrednosti nacionalne valute rial, naraščajoči življenjski stroški ter neuspešni poskusi vlade, da bi z regulacijo cen obvladala inflacijo. Po poročilih organizacij za človekove pravice je bilo ubitih že več deset ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih, medtem ko so oblasti potrdile tudi žrtve med pripadniki varnostnih sil. Iranske oblasti so se na razmere odzvale z omejevanjem dostopa do svetovnega spleta, da bi preprečile širjenje protestov in organizacijo demonstracij prek socialnih omrežij. Kljub delnim poskusom vzpostavitve nadvora se protesti iz velikih mest selijo tudi v manjša podeželska naselja in trge, kar kaže na vsesplošno ljudsko nezadovoljstvo z ekonomsko politiko režima. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem izdal novo opozorilo iranskim oblastem glede ravnanja s protestniki. Napetosti v državi so se stopnjevale od začetka januarja, ko so varnostne sile prvič nasilno posredovale proti demonstrantom. Trenutne razmere kažejo na globoko politično in gospodarsko nestabilnost, saj se oblasti spopadajo z vprašanjem, ali uvesti še ostrejše ukrepe in popolno blokado komunikacij ali poskusiti umiriti razmere z ekonomskimi reformami, ki pa jih ovira mednarodna izolacija države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek izdal navodilo svojim predstavnikom za nakup hipotekarnih obveznic v skupni vrednosti 200 milijard dolarjev. Namen tega ukrepa, ki ga finančni analitiki že primerjajo s Trumpovo lastno različico kvantitativnega sproščanja (QE), je znižanje stroškov bivanja oziroma stanovanj za ameriške državljane. Kljub odmevni napovedi predsednik v javnosti še ni razkril podrobnejših tehničnih specifikacij ali natančnega časovnega načrta za izvedbo teh nakupov. Ukrep neposredno vpliva na vladne agencije za stanovanjska posojila (GSE), ki jim je Trump naložil to obsežno finančno intervencijo. S tem korakom je predsednik de facto obšel običajne postopke Federalnih rezerv (Fed) glede določanja obrestnih mer in monetarne politike, kar kaže na agresivnejši pristop izvršne oblasti pri neposrednem poseganju v finančne trge. Napoved je bila objavljena na njegovem družbenem omrežju Truth Social in pomeni stopnjevanje pritiska na centralno banko. Ta poteza prihaja v času, ko se Trumpova administracija trudi utrditi svojo gospodarsko agendo po prvih šestih mesecih mandata. Finančni minister Scott Bessent je v tem kontekstu že pred časom pozval k temeljitemu pregledu delovanja Feda, kar nakazuje na širšo strategijo prevzema nadzora nad monetarnimi orodji, ki so bila tradicionalno v domeni neodvisne centralne banke. Odzivi finančnih trgov na to nenadno odločitev so še predmet analiz.

Moštvo Al Nassr je v 14. krogu savdske profesionalne lige na domačem stadionu Al-Awwal Park doživelo nov prvenstveni neuspeh, ko je z 1 : 2 izgubilo proti zasedbi Al Qadsiah. Edini zadetek za domačo ekipo je dosegel portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo, ki je v 68. minuti uspešno izvedel enajstmetrovko. To je bil njegov prvi gol v koledarskem letu 2026, z njim pa se je skupnemu mejniku tisočih zadetkov v karieri približal na številko 958. Kljub Ronaldovemu dosežku je Al Nassr po porazu proti Al Ahliju v začetku januarja vknjižil še drugi zaporedni poraz, kar resno ogroža njihove ambicije v boju za naslov prvaka. Po tekmi se je 40-letni kapetan oglasil na družbenem omrežju X, kjer je poskušal dvigniti moralo soigralcev in navijačev. Zapisal je, da bitka še ni končana ter pozval k enotnosti in nadaljnjemu trudu za dvig forme ekipe. Al Nassr se trenutno sooča s krizo rezultatov, saj so kljub zvezdniški zasedbi, v kateri igrata tudi João Félix in Sadio Mané, pod vodstvom trenerja Jorgeja Jesusa izgubili stik z vrhom lestvice. Na drugi strani je za Al Qadsiah odločilno vlogo odigral Julián Quiñones, ki je s svojo predstavo zagotovil tri točke gostujoči ekipi. Poraz v Rijadu odmeva v mednarodni javnosti predvsem zaradi Ronaldovega lovljenja zgodovinskih mejnikov. Čeprav Portugalec ohranja visoko osebno učinkovitost, se zdi, da moštvena dinamika Al Nassra v začetku novega leta ne deluje optimalno. Naslednji krogi bodo ključni za stabilizacijo kluba, če se želijo obdržati v igri za vrh savdskega prvenstva, kjer konkurenca s prestopi evropskih zvezdnikov postaja vse močnejša.

Zvezni sodnik v Združenih državah Amerike je v četrtek zavrnil tožbo, ki so jo vložili Palestinci z ameriškim državljanstvom in njihovi družinski člani, ujeti na območju Gaze. Tožniki so od ameriške vlade zahtevali izvedbo nujnih reševalnih akcij zaradi nevarnih razmer, ki jih je povzročila vojna med Izraelom in Hamasom. V tožbi so vladi očitali kršitev ustavnih pravic, ker naj bi jih v vojnem območju prepustila lastni usodi. Sodišče je v odločitvi pojasnilo pravne razloge za zavrnitev zahtevkov, s čimer se je končal poskus civilistov, da bi preko sodnega sistema prisilili Washington v neposredno posredovanje pri evakuacijah. Tožniki so trdili, da so bili diskriminirani v primerjavi z ameriškimi državljani v drugih kriznih žariščih, kjer so bile izvedene obsežne evakuacije. Odločitev sodišča poudarja omejitve sodne veje oblasti pri poseganju v zunanjepolitične in varnostne odločitve izvršilne veje. Situacija na območju Gaze ostaja kritična za številne tujce, ki se skušajo umakniti pred spopadi. Kljub zavrnitvi tožbe ostaja vprašanje varnosti civilistov z dvojnim državljanstvom v središču javnih razprav v Združenih državah Amerike. Primer prav tako izpostavlja kompleksnost logističnih in političnih izzivov pri izvajanju evakuacij iz obleganega območja pod nadzorom Hamasa.

V najnovejših izraelskih vojaških operacijah na območju Gaze je bilo ubitih najmanj deset Palestincev, med katerimi je polovica otrok. Napadi so se osredotočili na območja, ki veljajo za varne cone, vključno s severnim delom enklave, kjer je bila tarča šola Abu Husein. Šola je v času napada služila kot zatočišče za številne razseljene civiliste, ki so tam iskali varnost pred nenehnimi spopadi. Poročila s terena, ki jih je posredoval novinar Osama Abu Rabee, potrjujejo, da so žrtve posledica stopnjevanja napadov, ki se nadaljujejo kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer. Statistični podatki kažejo na izrazito smrtonosno obdobje, saj je bilo od oktobra v povprečju ubitih pet Palestincev na dan, kar dodatno poglablja humanitarno krizo na tem območju. Napad na civilno infrastrukturo, kot so šole in zavetišča, ponovno sproža vprašanja o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Izraelske sile kljub poročilom o civilnih žrtvah nadaljujejo z operacijami, ki so v preteklosti že povzročile množično razseljevanje in visoko smrtnost med najranljivejšimi skupinami prebivalstva, predvsem ženskami in otroki.

Tehnološki gigant Google in zagonsko podjetje Character.AI sta dosegla načelni dogovor o poravnavi v več tožbah, ki so ju bremenile odgovornosti za samomore in psihološke poškodbe mladoletnikov. Tožbe, vložene v ameriških zveznih državah Florida, Kolorado, New York in Teksas, so podjetjema očitala malomarnost, zavajajoče trgovske prakse in odgovornost za izdelek. Osrednji primer se je nanašal na 14-letnega Sewella Setzerja III s Floride, ki si je februarja 2024 vzel življenje po intenzivnih in seksualiziranih pogovorih s klepetalnim robotom, temelječim na likih iz serije Igra prestolov. Čeprav pogoji poravnave javnosti niso bili razkriti in podjetji nista priznali krivde, dogovor pomeni pomemben mejnik pri ugotavljanju pravne odgovornosti razvijalcev umetne inteligence za vpliv njihovih algoritmov na duševno zdravje uporabnikov. Družina 17-letnika v drugem primeru je podjetjema očitala, da je umetna inteligenca mladoletnika spodbujala k samopoškodovanju in celo predlagala nasilna dejanja proti staršem kot odziv na omejitve uporabe platforme. Sodišče na Floridi je po prejemu obvestila o mediacijskem dogovoru tožbo uradno zavrglo, stranki pa imata sedaj 90 dni časa za končno izpolnitev pogojev. Podjetje Character.AI je po seriji tragičnih dogodkov oktobra že uvedlo strožje omejitve, ki mladoletnikom preprečujejo neomejeno klepetanje z roboti. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da ta primer predstavlja premik v globalni razpravi o umetni inteligenci, saj se poudarek seli z vprašanja, ali tehnologija povzroča škodo, na vprašanje, kdo je zanjo odgovoren v primerih, ko so bila tveganja predvidljiva.

Tožilstvo v Michiganu je vložilo obtožnico proti 44-letnemu moškemu iz Romulusa, ki je v začetku tega tedna streljal pred tamkajšnjo osnovno šolo. Incident se je zgodil v času, ko je njegov sin v šoli obiskoval pouk, kar je povzročilo takojšnje zaprtje celotnega šolskega poslopja zaradi varnostnih razlogov. Preiskovalci so potrdili, da se je streljanje odvilo neposredno pred vhodom v izobraževalno ustanovo. Obtoženec se spopada z več kaznivimi dejanji, vključno z uporabo strelnega orožja na javnem mestu in ogrožanjem varnosti. Lokalne oblasti so poudarile, da v dogodku ni bil nihče ranjen, vendar je dejanje povzročilo precejšen preplah med učenci, osebjem in starši. Motiv za streljanje uradno še ni bil razkrit, vendar policija nadaljuje z zbiranjem dokazov o okoliščinah dogodka. Policija v Romulusu je po dogodku povečala prisotnost pred šolo, da bi zagotovila varnost in pomirila javnost. Storilec ostaja v priporu do začetka sodnega postopka, kjer mu grozi večletna zaporna kazen. Incident ponovno odpira vprašanja o varnosti v ameriških šolah in dostopnosti do strelnega orožja v bližini izobraževalnih ustanov.

V zvezni državi Ohio so policisti aretirali tri osebe iz Georgie, ki naj bi bile vpletene v vlom v dom Shedeurja Sandersa, podajalca ekipe Cleveland Browns v ligi NFL. Četrta oseba, ki naj bi prav tako sodelovala pri kaznivem dejanju, je trenutno še na begu. Preiskovalci navajajo, da so osumljenci iz hiše odtujili predmete in gotovino v skupni vrednosti približno 200.000 ameriških dolarjev. Kaznivo dejanje se je zgodilo novembra lani, ko je bilo Sandersovo premoženje tarča načrtovanega ropa. Urad šerifa okrožja Medina je v četrtek objavil prve fotografije osumljencev in potrdil, da preiskava še vedno poteka, saj iščejo preostale vpletene posameznike. Sanders, ki se je ekipi Cleveland Browns pridružil kot novinec, je bil že v preteklosti deležen pozornosti vodstva kluba, vendar predvsem zaradi dogodkov izven igrišča, ki niso bili povezani s tem kaznivim dejanjem. Policija poziva javnost k pomoči pri iskanju zadnjega osumljenca, ki se še vedno izogiba roki pravice. Dogodek poudarja izzive, s katerimi se spopadajo mladi profesionalni športniki glede varnosti svoje lastnine v Združenih državah Amerike. Čeprav Sanders sam ni bil osumljen nobene nepravilnosti v tem primeru, so se pretekle kritike vodstva ekipe glede njegovega obnašanja v prostem času ponovno pojavile v javnem prostoru. Kljub temu se preiskava osredotoča izključno na dejanja kriminalne skupine iz Georgie, ki je načrtovala in izvedla visokovredni vlom.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko obžalovanje zaradi odločitve Združenih držav Amerike o umiku iz približno 30 organizacij in pogodb v okviru OZN, vključno s ključnimi telesi na področju podnebnih sprememb. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Stéphane Dujarric je v izjavi za javnost poudaril, da bo sistem Združenih narodov kljub odločitvi Bele hiše še naprej odločno izpolnjeval svoje mandate. Guterres je hkrati izpostavil, da vzdrževanje organizacije predstavlja pravno obveznost za vse države članice, kar vključuje tudi ZDA. Napovedani umik ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa sledi seriji preteklih izstopov iz mednarodnih institucij, kar znova vzbuja vprašanja o prihodnosti multilateralnega sodelovanja. Guterres je opozoril, da bi takšna poteza lahko oslabila globalna prizadevanja za reševanje podnebnih vprašanj in drugih mednarodnih izzivov. Kljub zaostrenim odnosom med Washingtonom in New Yorkom sekretariat OZN zagotavlja kontinuiteto dela vseh prizadetih agencij. Ta poteza je tesno povezana s preteklimi odločitvami ZDA, zlasti glede ponovnih izstopov iz Unesca, kar kaže na sistematičen odklon od določenih mednarodnih obveznosti. Generalni sekretar ostaja pri stališču, da je aktivna vloga vseh velesil nujna za učinkovito delovanje svetovne organizacije, vendar poudarja, da procesi znotraj OZN ne bodo zastali zaradi enostranskih odločitev posameznih članic.

Po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah leta 2024 se je znotraj Združenih držav Amerike preselilo več kot 400.000 transspolnih oseb, kar predstavlja eno največjih tovrstnih migracij v sodobni zgodovini države. Glavni razlog za obsežne premike prebivalstva je naraščajoča zaskrbljenost zaradi napovedane in že uveljavljene zakonodaje v zveznih državah pod vodstvom republikancev, ki omejuje pravice transspolnih posameznikov. Selitve so odraz strahu pred novimi omejitvami na zvezni ravni, ki bi jih lahko uvedla prihajajoča administracija pod Trumpovim vodstvom. Ta množični premik temelji na predhodnih trendih, ko so se posamezniki že spopadali z valom protitransspolne zakonodaje v določenih delih države. Številni so se odločili za odhod v zvezne države, ki so v svojo zakonodajo vključile zaščito pravic LGBTQ+ skupnosti in dostop do specifične zdravstvene oskrbe. Selitve povzročajo precejšne finančne in socialne izzive za prizadete, saj so bili mnogi prisiljeni hitro zapustiti svoje domove, delovna mesta in družbene mreže. Analitiki opozarjajo, da bi takšna polarizacija prebivalstva glede na zakonodajno okolje lahko privedla do še večjih ideoloških razlik med posameznimi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko nekatere regije krepijo zaščito manjšin, druge uvajajo stroge omejitve, kar neposredno vpliva na demografsko sliko in socialno kohezijo v celotnih Združenih državah Amerike.

Veliko Britanijo je prizadelo neurje Goretti, ki je prineslo najhujše sneženje v zadnjem desetletju in ga označili za 'vremensko bombo'. Na jugozahodni obali je povzročilo obsežne motnje, vključno z izpadi električne energije, motnjami v prometu in zaprtjem šol. Izdano je bilo redko rdeče opozorilo, saj so se na tisoče Britancev soočali z resnimi težavami.

Spletna prodaja v Združenih državah Amerike je med 1. novembrom in 31. decembrom 2025 dosegla rekordno vrednost 257,8 milijarde dolarjev, kar predstavlja 6,8-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih analitike družbe Adobe so potrošniki presegli prvotne napovedi, ki so predvidevale 253,4 milijarde dolarjev prometa. Ključni dejavnik rasti je bil petdnevni praznični konec tedna od zahvalnega dne do spletnega ponedeljka (Cyber Monday), ko so zabeležili več kot 44 milijard dolarjev transakcij. Spletni ponedeljek je s 14,25 milijarde dolarjev ostal najpomembnejši prodajni dan v sezoni. Potrošniki so v letu 2025 prednost namenili iskanju ugodnih ponudb in popustov, zlasti pri elektroniki, igračah, oblačilih in gospodinjskih aparatih. Zaradi večjih popustov so se kupci pogosteje odločali za nakup dražjih izdelkov višjega cenovnega razreda. Poročilo izpostavlja tudi izrazit porast uporabe storitev 'kupi zdaj, plačaj pozneje', ki so v letu 2025 dosegle nove rekordne vrednosti. Poleg družbe Adobe sta zmerno rast v višini približno štirih odstotkov potrdili tudi podjetji Visa in Mastercard, kar kaže na splošno stabilnost ameriškega maloprodajnega sektorja. Analiza temelji na neposrednih spletnih transakcijah in podatkih več kot bilijona obiskov ameriških prodajnih spletnih mest. Trendi kažejo, da so se kupci spopadali z inflacijskimi pritiski s strateškim nakupovanjem prek različnih kanalov, pri čemer so maksimizirali udobje in izkoriščali ugodnejše pogoje financiranja. Ta rast spletne trgovine nakazuje na nadaljnjo transformacijo potrošniških navad v smeri digitalnih platform na račun tradicionalnih fizičnih trgovin.

Novi postapokaliptični triler Greenland: Migration, v katerem glavno vlogo znova igra Gerard Butler, je v mednarodnih filmskih krogih sprožil mešane odzive kritikov. Film, ki neposredno nadaljuje zgodbo o preživetju po padcu kometa na Zemljo, se osredotoča na obdobje po katastrofi, kar predstavlja odmik od tradicionalnih filmov o uničenju sveta. Medtem ko nekateri ocenjevalci hvalijo čustveno globino in osredotočenost na človeške usode namesto na vizualne učinke, drugi menijo, da je zgodba počasna in manj napeta od izvirnika. Kritiški odzivi se močno razlikujejo glede kakovosti scenarija in tempa filma. Nekateri recenzenti so delo označili za učinkovito nadaljevanje, ki uspešno raziskuje upanje v distopičnem svetu, spet drugi pa so ga opisali kot medel in razvlečen prikaz opustošene pokrajine. Butlerjeva vrnitev v vlogo Johna Garrityja ostaja osrednja točka filma, vendar kritiki opozarjajo, da naslov kljub omembi Grenlandije v filmu ne ponuja podrobnejšega vpogleda v to regijo. Film Greenland: Migration se uvršča med redka nadaljevanja v žanru filmov o naravnih katastrofah, ki dejansko prikazujejo dolgoročne posledice svetovnega uničenja. Režija se znova zanaša na realističen pristop k preživetju, kar loči to franšizo od visokoproračunskih spektaklov z večjim poudarkom na akciji. Kljub deljenim mnenjem o dinamiki zgodbe ostaja film eden izmed vidnejših predstavnikov sodobnega postapokaliptičnega žanra.

Podjetje Cox Automotive je v svoji najnovejši napovedi objavilo, da se bo prodaja novih vozil v Združenih državah Amerike leta 2026 zmanjšala za 2,4 odstotka na približno 15,8 milijona enot. Analitiki pričakujejo, da bo k temu upadu najbolj prispevala slabša cenovna dostopnost vozil za potrošnike, kar se kaže v postopnem upočasnjevanju avtomobilskega trga. Posebej izrazit upad napovedujejo v segmentu prodaje poslovnim in institucionalnim kupcem, kjer naj bi se obseg prodaje zmanjšal za 6,1 odstotka. To nakazuje na širše ohlajanje povpraševanja v panogi, ki se bo v naslednjih letih spopadala z gospodarskimi pritiski na proračune gospodinjstev in podjetij. Napovedi kažejo, da bo leto 2026 prelomno obdobje za ameriški avtomobilski trg, saj se po obdobju nestanovitnosti ponudbe zdaj v ospredje prebijajo vprašanja dolgoročne kupne moči prebivalstva. Čeprav so zaloge vozil trenutno stabilne, visoki stroški financiranja in visoke cene novih avtomobilov odvračajo potencialne kupce.

Bela hiša je ob peti obletnici vstopa protestnikov v ameriški Kapitol, ki se je zgodil 6. januarja 2021, vzpostavila novo spletno stran, na kateri dogajanje predstavlja v bistveno drugačni luči od dosedanjih ugotovitev. V novi interpretaciji zgodovine so udeleženci, ki so podpirali nekdanjega predsednika Donalda Trumpa, označeni za mirne protestnike. Administracija obenem odgovornost za takratno nasilje pripisuje organom pregona, češ da so policisti izzvali zbrano množico. Nova spletna stran brez predloženih dokazov trdi, da je bila policija tista, ki je sprožila usodni napad na Kapitol. Takšna retorika predstavlja popoln preobrat v uradnem poročanju o dogodkih, ki so jih mednarodni mediji in preiskovalni organi dotlej označevali za nasilen vdor v hram ameriške demokracije. Kritiki in osrednji mediji, vključno s CNN, opozarjajo, da gre za poskus ponovnega pisanja zgodovine in zanikanje dejstev, ugotovljenih v obsežnih sodnih postopkih. Sprememba uradnega stališča prihaja v času povečanih političnih napetosti v Združenih državah Amerike. Objava spletne strani je sprožila ostre odzive v javnosti, saj neposredno nasprotuje video posnetkom in pričevanjem, ki so dokumentirali napade na policiste in vdor v prostore kongresa pred petimi leti. To potezo mnogi razumejo kot del širše strategije preoblikovanja javnega mnenja o enem najbolj kontroverznih dogodkov v sodobni ameriški zgodovini.

Ameriška glasbena ikona Madonna je postala obraz nove oglaševalske kampanje italijanske modne hiše Dolce & Gabbana za dišavo 'The One'. V okviru promocije je pevka poustvarila italijansko klasiko iz leta 1968 »La bambola«, ki jo v originalu izvaja Patty Pravo. Projekt izstopa po svoji vizualni estetiki, ki poudarja Madonnino brezčasno prisotnost v svetu mode in pop kulture. Ob njej se v kampanji pojavlja tudi kubansko-mehiški igralec Alberto Guerra, ki je s sodelovanjem pri tej prestižni znamki dosegel pomemben mejnik v svoji karieri. Kampanja združuje glasbene in filmske elemente, kar je del širšega trenda luksuznih modnih hiš, ki v svoje projekte vključujejo uveljavljene zvezdnike za krepitev prepoznavnosti znamke na svetovnem trgu. Poleg sodelovanja z Madonno so v modni industriji opazni tudi drugi pomembni premiki, saj je hiša Chanel za svojo novo ambasadorko izbrala pevko Gracie Abrams, Gucci pa je prav tako predstavil svežo oglaševalsko strategijo. Ti dogodki nakazujejo na intenzivno obdobje promocijskih dejavnosti v svetu visoke mode pred nastopom nove sezone.