Savdski organ za trg kapitala (CMA) je v torek uradno potrdil regulativne spremembe, ki bodo z začetkom februarja 2026 omogočile neposreden dostop do borznega trga vsem kategorijam tujih vlagateljev. Gre za strateško odločitev kraljevine, s katero želi Rijad okrepiti vlogo tujega kapitala v svojem gospodarstvu in diverzificirati finančne vire izven naftnega sektorja. Do sedaj so bili pogoji za vstop na savdski trg omejeni na določene institucije in kvalificirane investitorje, nova pravila pa odpravljajo te omejitve. Sprejetje novih pravil pomeni, da bodo lahko tuji posamezniki in podjetja neposredno vlagali v vrednostne papirje, uvrščene na savdsko borzo. Ukrep je del širšega programa 'Vision 2030', katerega cilj je preobrazba Savdske Arabije v vodilno svetovno naložbeno središče. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da bo liberalizacija trga znatno povečala likvidnost in privabila nove tokove kapitala iz Azije, Evrope in Amerike, kar bo utrdilo položaj kraljevine kot najmočnejšega finančnega akterja na Bližnjem vzhodu.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Filipinski predsednik Ferdinand Marcos mlajši je v ponedeljek uradno podpisal zakon o proračunu za leto 2026 v vrednosti 6,793 bilijona filipinskih pesov. Ob podpisu zakona o splošnih odobritvah sredstev (GAA) je predsednik vložil veto na približno 92,5 milijarde pesov nenačrtovanih proračunskih postavk. Odločitev o vetu prihaja v času povečanega nadzora nad javno porabo, saj oblasti trenutno preiskujejo obsežen korupcijski škandal, povezan z upravljanjem državnih sredstev. Predsednik Marcos mlajši je ob slovesnosti v palači Malacañan poudaril, da je proračun usmerjen v izboljšanje blaginje državljanov in da bodo sredstva prednostno namenjena programom, ki neposredno koristijo filipinskemu ljudstvu. Poleg delnega veta je predsednik postavil tudi posebne pogoje za izvajanje določenih proračunskih določil, s čimer želi zagotoviti večjo transparentnost in učinkovitost pri porabi davkoplačevalskega denarja v prihodnjem fiskalnem letu.

Švicarska policija je potrdila, da so identificirali vseh 116 ljudi, poškodovanih v požaru, ki je izbruhnil med novoletno zabavo v baru v Crans-Montani. Več kot dve tretjini poškodovanih ostaja v bolnišnicah. Organi so predhodno poročali o 119 poškodovanih, poleg 40 smrtnih žrtev. Prav tako so se začele repatriacije trupel prvih tujih žrtev.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je potekala maša in tiha procesija v spomin na žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so tudi najstniki, stari 14 in 15 let.

V Crans-Montani je potekala žalna slovesnost za žrtve novoletnega požara v baru, v katerem je umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala še 16 trupel, med žrtvami pa so bili tudi najstniki, stari od 14 do 15 let.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je sporočil, da so ameriške sile med vojaško operacijo v Caracasu ubile večji del varnostne ekipe predsednika Nicolása Madura. Padrino López je dejanje označil za hladnokrven umor in dejal, da je bila operacija uperjena neposredno proti suverenosti države. Po ministrovih besedah so ameriške enote predsednika Madura in njegovo soprogo Cilio Flores dejansko ugrabile, kar je označil za strahopetno dejanje in kršitev venezuelske ustave. Fuerza Armada Nacional Bolivariana (FANB), venezuelska vojska, je po dogodku zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove žene. V uradni izjavi so vojaki poudarili, da so ameriške sile izvedle brutalno vojaško agresijo, ki je povzročila nepopravljivo škodo v vrstah predsedniške garde. Medtem ko vojaški vrh ostaja zvest ujetemu voditelju, so v državi aktivirali vse nacionalne obrambne načrte, razmere v Caracasu pa ostajajo izjemno napete in negotove.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodjem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala dodatnih 16 trupel, med žrtvami pa so bili tudi najstniki, stari komaj 14 in 15 let.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Švicarska policija je identificirala zadnjih 16 žrtev požara v baru v Crans-Montani, ki se je zgodil na novoletno noč. S tem so identificirali vseh 116 poškodovanih v nesreči.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški in kopenski napad na venezuelsko prestolnico Caracas, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, sledila mesecem tajnega načrtovanja in stopnjevanju pritiskov na venezuelski režim. Maduro je bil nemudoma prepeljan v New York, kjer so ga zaprli v zvezni center za pridržanje, v ponedeljek pa naj bi se začel sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Zajetje Madura je sprožilo mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj Venezuele. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, med njimi francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer, pozdravili konec Madurovega režima in pozvali k demokratični tranziciji, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot kršitev mednarodnega prava in dejanje državnega terorizma. V Venezueli je vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za ugrabitev, Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale državo in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških energetskih podjetij.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili različni mednarodni odzivi. Brazilski predsednik Lula je ameriško vojaško operacijo ostro obsodil, medtem ko je voditeljica venezuelske opozicije, María Corina Machado, izrazila upanje na svobodo Venezuele. Predsednik Ekvadorja, Daniel Noboa, je napovedal, da bo čas za vse »kriminalne narko-čaviste«. Kitajska se je odzvala na aretacijo Madura po srečanju slednjega s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Beli hiši naj bi načrtovala upravljanje Venezuele. Ameriške sile so v Madurovo rezidenco v Caracasu prispele v soboto malo po 2. uri zjutraj po lokalnem času, po večmesečnih pripravah.

ZDA so izvedle vojaški napad v Venezueli, v katerem je bil aretiran predsednik Nicolás Maduro. Po aretaciji je vodenje države prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Donald Trump je dejal, da bodo ZDA v bližnji prihodnosti upravljale Venezuelo. V napadu je umrlo 45 ljudi.

Združene države Amerike so sprožile vrsto vojaških napadov na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno zaostritev dolgotrajnih napetosti med državama. Ameriška administracija je operacije utemeljila kot nujne ukrepe za preprečevanje nezakonitih dejavnosti, vključno s trgovino z drogami, medtem ko venezuelske oblasti dejanja označujejo za agresijo in kršitev suverenosti. Napadi so bili usmerjeni predvsem na infrastrukturo in plovila, ki naj bi bila povezana s kriminalnimi mrežami pod zaščito tamkajšnjega režima. Dogajanje je povzročilo prekinitev dela v venezuelskem narodnem zboru, kjer so nameravali ustanoviti preiskovalno komisijo o posledicah ameriških vojaških posegov. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj Washington stopnjuje pritisk na Caracas, kar vpliva tudi na varnost v mednarodnem zračnem prostoru in pomorskih poteh v regiji. Odločitev za vojaško posredovanje sledi večmesečnemu diplomatskemu in gospodarskemu zaostrovanju, ki je Venezuelo že prej pahnilo v globoko izolacijo.

Po besedah senatorja Mikea Leeja, ki se sklicuje na informacije državnega sekretarja Marca Rubia, po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ni pričakovati nadaljnjih vojaških akcij ZDA v Venezueli. Madura čaka sojenje v ZDA zaradi obtožb, ki jih ZDA obravnavajo kot kazniva dejanja.