APDEJT.si

Predsednik Toga, Faure Gnassingbé, je v Parizu sodeloval na konferenci o podpori miru in blaginji v regiji Velikih jezer, kjer je deloval kot posrednik Afriške unije za krizo v Demokratični republiki Kongo (DRK). Predsednik DRK, Félix Tshisekedi, se je prav tako udeležil konference in naslovil mednarodno skupnost glede situacije v vzhodnem Kongu.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, in ruandski predsednik Paul Kagame sta v Kigaliju podpisala pet novih sporazumov o sodelovanju. Sporazumi pokrivajo področja vizumov, razvoja, kmetijstva, zdravstva in penitenciarnih storitev. Namen sporazumov je okrepiti odnose med državama.

Predsednik Andry Rajoelina je po poročanju zapustil Madagaskar sredi naraščajočih protestov in grožnje z uporom. Vojaki so se pridružili civilistom v protestih proti vladi. Domnevno ga je s francoskim vojaškim letalom evakuirala Francija. V državi vlada negotovost, protesti pa so dobili podporo mlade generacije.

Madagaskarska vojska je prevzela nadzor nad predsedniško palačo, potem ko je državni zbor glasoval za odstavitev predsednika Andryja Rajoeline. Vojaška enota, ki podpira protestno gibanje, je razglasila prevzem oblasti in začasno ukinitev ustave. Predsedstvo je dogajanje označilo za poskus državnega udara in zatrdilo, da Rajoelina ostaja na položaju.

Mali je uvedel recipročne ukrepe za izdajo vizumov ameriškim državljanom kot odgovor na pilotni program ZDA, ki zahteva vizumsko varščino od 23. oktobra 2025. Malijsko ministrstvo za zunanje zadeve je 12. oktobra 2025 napovedalo uvedbo obvezne varščine za ameriške državljane, ki zaprosijo za vstopni vizum v Mali, s čimer se odzivajo na enostransko odločitev ZDA.

V Kamerunu so potekale predsedniške volitve, kjer se je Paul Biya, najstarejši voditelj na svetu s 92 leti in 43-letno vladavino, potegoval za osmi mandat. Kljub pričakovanjem o njegovi zmagi, je opaziti razočaranje med mladimi, ki se volitev niso udeležili.

Union des Magistrats Sénégalais (UMS) je izrazila podporo sodniku Mame Mandiaye Niangu po ameriških sankcijah proti več sodnikom Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS). Študent prava Kalidou Ba je pozval senegalske oblasti, naj podprejo Nianga.

Nekdanjega predsednika Demokratične republike Kongo, Josepha Kabila, je vojaško sodišče obsodilo na smrt v odsotnosti zaradi vojnih zločinov in izdaje. Poleg tega je bilo Kabili naloženo plačilo odškodnine v višini 30 milijard ameriških dolarjev. Poročajo, da Kabila živi v izgnanstvu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Burkina Faso je sprejela zakon, ki kriminalizira istospolnost in predvideva zaporne kazni od dveh do petih let ter denarne kazni. Parlament je zakon sprejel soglasno. S tem se država pridružuje trendu protimanifestacij LGBT v regiji, podobno zakonodajo je sprejela tudi sosednja država Mali, ki je prav tako pod vojaško oblastjo.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Pariško tožilstvo preiskuje smrt 58-letnega južnoafriškega veleposlanika Nkosinathija Emmanuela Mtetwe, ki so ga našli mrtvega pod oknom hotela Hyatt Regency v XVII. okrožju Pariza. Preiskovalci preiskujejo možnost samomora.

Nigerijska vojska je sporočila, da je ubila več kot 50 borcev Boko Harama v odziv na napade z brezpilotnimi letali na vojaške baze na severovzhodu države. Poročajo tudi o napadu ISWAP na pomorsko bazo v Dikwi, ki so ga sile obrambe in varnosti uspešno odbile.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Demokratična republika Kongo (RDC) se pripravlja na ključno tekmo proti Sudanu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026. Tekma bo odločilna za uvrstitev na prvenstvo, bodisi neposredno ali preko dodatnih kvalifikacij. Medtem je reprezentanca Čada končala kvalifikacije na zadnjem mestu v skupini I, kljub temu pa pridobila dragocene izkušnje. Krépin Diatta, senegalski nogometaš, je pojasnil svojo situacijo v klubu AS Monaco in zatrdil, da ni bil izključen iz ekipe, temveč je šlo za pogovor med njim in klubom.

Na Madagaskarju je vojaška enota, ki podpira protivladne protestnike, imenovala novega vojaškega voditelja. Predsednik Andry Rajoelina je obtožil poskus nezakonitega prevzema oblasti. Poslanec opozicije je dejal, da je predsednik Rajoelina zapustil državo, potem ko se je elitna vojaška enota obrnila proti vladi.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

Predsednik Burkine Faso, kapitan Ibrahim Traoré, bo v petek, 10. oktobra 2025, predal težko bojno opremo ministrstvu za obrambo in nekdanjim borcem. Cilj te donacije je okrepiti operativne zmogljivosti vojske v boju proti terorizmu.

V Centralnoafriški republiki so odprli nov, varen skladišče orožja v vojaškem taborišču Kassaï, kar je ključnega pomena za posodobitev obrambnega sistema države. Medtem pa je v Maliju general Assimi Goïta, vodja vojaške hunte, zamenjal tri visoke vojaške častnike zaradi težav pri soočanju z džihadisti. Te spremembe v vojaškem vrhu so del prizadevanj za prilagoditev poveljniške strukture trenutnim varnostnim razmeram.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Donald Trump je zagrozil Nigeriji z vojaškim posredovanjem, če vlada ne bo zaščitila kristjanov pred nasiljem. Grožnja je sledila večmesečnim pritiskom ameriških konservativnih politikov, ki trdijo, da so kristjani v Nigeriji žrtve genocida. Trump je dejal, da bo vojaška operacija hitra in učinkovita, če bo do nje prišlo.

Donald Trump je Nigeriji zagrozil z vojaškim posredovanjem zaradi domnevnega pobijanja kristjanov, kar je sprožilo ogorčenje med Nigerijci, tako kristjani kot muslimani. Raperka Nicki Minaj je pohvalila Trumpa zaradi njegove grožnje. Poročila tudi kažejo, da nasilje v Nigeriji ni omejeno le na kristjane.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Nigeriji zaradi domnevnega ogrožanja kristjanov s strani ekstremistov, je nigerijski predsednik Tinubu izrazil upanje na srečanje s Trumpom. Trump je Nigerijo označil za 'sramotno državo' in zahteval pripravo načrta za morebitni vojaški napad. Analitiki opozarjajo, da Trump izkorišča religijo za politične pritiske.

Med protesti v Douali, ki so izbruhnili pred uradno razglasitvijo izidov sporne predsedniške volitve, so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami.

Med spopadi med varnostnimi silami in protestniki opozicije v Douali so bili ubiti najmanj štirje ljudje. Smrtne žrtve je potrdil regionalni guverner, po navedbah kampanje predsedniškega kandidata Issa Tchirome pa so bili ubiti s strelnim orožjem.

Pri nesreči tovornega letala družbe Emirates, ki je v Hongkong prispelo iz Dubaja, sta umrli dve osebi. Letalo je zdrsnilo s steze in trčilo v varnostno patruljno vozilo, preden je padlo v morje. To je druga smrtonosna nesreča na tem letališču od njegovega odprtja leta 1998.

Predsednik Andry Rajoelina je po poročanju zapustil Madagaskar sredi naraščajočih protestov in grožnje z uporom. Vojaki so se pridružili civilistom v protestih proti vladi. Domnevno ga je s francoskim vojaškim letalom evakuirala Francija. V državi vlada negotovost, protesti pa so dobili podporo mlade generacije.

Na Madagaskarju je vojaška enota, ki podpira protivladne protestnike, imenovala novega vojaškega voditelja. Predsednik Andry Rajoelina je obtožil poskus nezakonitega prevzema oblasti. Poslanec opozicije je dejal, da je predsednik Rajoelina zapustil državo, potem ko se je elitna vojaška enota obrnila proti vladi.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po predstavitvi svoje vlade, njegov odstop pa je sprejel predsednik Emmanuel Macron. Lecornu naj bi dejal, da ne more biti premier, če niso izpolnjeni določeni pogoji, kar nakazuje na odpor proti njegovi vladi. Po imenovanju Lecornujeve vlade so se pojavile kritike, zlasti s strani Bruna Retailleaua, ki je napovedal možnost odstopa, čemur so sledili tudi drugi člani stranke Les Républicains, ki so prav tako grozili z izstopom. Macron je izgubil že tretjega premierja v manj kot enem letu, kar izpostavlja krhkost vlade.

V španski regiji Kastilja in Leon se bo 14. oktobra začela kampanja cepljenja proti respiratornim virusom, pri čemer se bo cepljenje za starejše v domovih začelo že 1. oktobra. Medtem pa v Kataloniji veterinari pozivajo k obveznemu cepljenju proti steklini, smrtonosni zoonotski bolezni, še posebej ob svetovnem dnevu boja proti steklini, ki ga obeležujemo 28. septembra v spomin na Louisa Pasteurja, ki je razvil prvo cepivo proti steklini.