APDEJT.si

Nekdanji župan Sant Adrià de Besòs, Joan Callau, je umrl v starosti 66 let. Callau je bil župan med letoma 2013 in 2021, v mestni svet pa je vstopil leta 1995 in zasedal različne funkcije. Bil je socialistični župan.

V Los Angelesu so izbruhnili protesti, kjer so protestniki trčili s policijo in zažigali vozila, kar je Trumpa prisililo v napotitev marincev. Guverner Kalifornije Newsom je odgovoril s tožbo in izzivom. V Chicagu so potekali protesti, na katerih so se udeleženci upirali zveznim posegom in podpirali lokalnega župana Brandona Johnsona. Na Floridi so se na protestih za praznik dela zbrale številne delavske skupine.

Izraelska policija je aretirala nekdanjo glavno vojaško odvetnico Jifat Tomer-Jerušalmi zaradi suma uhajanja posnetka zlorabe palestinskega zapornika. Po aretaciji naj bi poskušala storiti samomor. V preiskavi je bil aretiran tudi upokojeni polkovnik Matan Solomesh.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je poskušal poljubiti in prijeti med javnim nastopom v Mexico Cityju. Sheinbaumova je pojasnila razloge za pregon osumljenca.

V ZDA so se protesti 'No Kings' razširili v več mest, vključno s Portlandom, Denverjem in Los Angelesom, kjer so protestniki napadali policiste in zvezne agente. V Portlandu je transspolni militant Antife napadel protiprotestnika. V Lincolnu v Nebraski je bila aretirana ženska, ki je grozila dečkom s Taserjem med protestom 'No Kings'. V Gruziji so aretirali protestnike v Rustaveliju zaradi kršenja novih, strožjih zakonov o protestih. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je bil ogorčen, ker ga je Ministrstvo za domovinsko varnost trolalo s fotografijo kostuma penisa na protestih 'No Kings'.

Nemška vlada je prepovedala islamistično združenje zaradi širjenja idej o kalifatu in preziranja žensk ter manjšin. Notranji minister zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija, Herbert Reul, se je odzval na prepoved in poudaril, da se demokracija brani pred takšnimi ideologijami.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je otipaval med sprehodom v bližini predsedniške palače. Incident je ponovno odprl razpravo o varnosti žensk v Mehiki.

Novinarka Maribel Vilaplana, ki je obedovala s predsednikom Generalitat Valenciana na dan poplav, je pričala na sodišču v Catarroji (Valencia) kot priča v kazenski preiskavi o upravljanju z nevarnostjo poplav, ki so zahtevale 229 življenj in povzročile veliko materialno škodo. Vilaplana je na sodišče prišla vidno prizadeta in brez izjav za medije, ki so jo pričakovali.

V Parizu se je začelo sojenje cementarni Lafarge in osmim nekdanjim vodilnim delavcem, ki so obtoženi financiranja džihadističnih skupin, vključno z Islamsko državo, v Siriji med letoma 2013 in 2014, da bi ohranili poslovanje. Sojenje naj bi trajalo do 9. decembra.

V Argentini se je začelo sojenje nekdanji predsednici Cristini Fernandez de Kirchner zaradi obtožb o podkupovanju v zvezi z javnimi naročili, ki so bila dodeljena med njenim mandatom. Primer se nanaša na domnevno nezakonito pridobivanje koristi pri dodeljevanju pogodb za javna dela.

Antonio Brown je bil izročen iz Dubaja v ZDA, kjer so ga aretirali zaradi obtožb poskusa umora, ki izvirajo iz streljanja po boksarskem dogodku v Miamiju. Policija je aretacijo potrdila v četrtek.

Na sodišču v Badajozu v Španiji se je zaključilo sojenje dvema bratrancema, obtoženima posilstva njune prijateljice, ko je spala. Tožilstvo zahteva sedem let zapora za vsakega, zasebna tožba pa devet let. Obranba vztraja, da so bila spolna razmerja sporazumna.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy bo 21. oktobra začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje iz Libije. Obsojen je bil 25. septembra zaradi kriminalne združbe. Njegovi odvetniki so vložili zahtevo za pogojni odpust. Pred njegovim domom v Parizu se je zbralo na stotine podpornikov, ki so izrazili podporo in kritizirali sodno odločitev, sin pa je organiziral shod v podporo očetu. Medtem ko privrženci glasno izražajo podporo, se politična družina zadržuje. Obsodba je bila označena kot oblika moralne pravice s strani afriških novinarjev.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.