APDEJT.si

V Tajskem parlamentu je bil Anutin Charnvirakul izvoljen za novega premierja. V Pakistanu se soočajo s političnimi napetostmi, vključno z bojkotom volitev s strani stranke PTI in protesti v Balochistanu zaradi pravic do virov. V Indoneziji so ukinili ugodnosti za poslance po nasilnih protestih, da bi povrnili zaupanje javnosti.

Polkovnik Michael Randrianirina je prisegel kot predsednik Madagaskarja po vojaškem udaru, ki je sledil protestom mladih in prisilil nekdanjega predsednika Andryja Rajoelino v beg. Državni udar in politična nestabilnost bi lahko otežila ameriške načrte za pridobivanje kritičnih mineralov na Madagaskarju.

Kralj Charles III. in kraljica Camilla bosta prihodnji teden obiskala Vatikan, kjer se bosta srečala s papežem Leonom XIV. Srečanje bo potekalo v sklopu praznovanja jubilejnega leta 2025 Katoliške cerkve in bo predstavljalo zgodovinski korak na poti k enotnosti med Katoliško cerkvijo in Anglikansko cerkvijo. Charles bo prvi angleški monarh po Henriku VIII., ki bo javno molil s papežem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v petek v Londonu sestal z dvema ducatoma evropskih voditeljev, ki so obljubili vojaško pomoč za zaščito Ukrajine pred prihodnjo rusko agresijo. Pred srečanjem se je Zelenski srečal s kraljem Karlom v gradu Windsor, kjer je bil sprejet s ceremonialno slovesnostjo. Po srečanju s kraljem se je Zelenski odpravil v Downing Street na srečanje s premierjem Keirjem Starmerjem.

Turčija je izdala arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge uradnike zaradi obtožb o genocidu. Poleg tega je Turčija obtožila Izrael zločinov proti človeštvu v Gazi in se pridružila Južni Afriki pri obtožbi Izraela pred Meddržavnim sodiščem (ICJ).

Nekdanji učiteljici Abigail Zwerner je porota v Virginiji dodelila 10 milijonov dolarjev odškodnine. Zwernerjevo je leta 2023 ustrelil eden od njenih šestletnih učencev. Krogla ji je šla skozi roko in nato za las zgrešila srce. Tožbo je vložila zaradi malomarnosti pomočnika ravnatelja šole.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Nicolas Sarkozy je v torek začel prestajati zaporno kazen v zaporu La Santé v Parizu. Pred zaporom in pred njegovo vilo Montmorency v 16. okrožju so se zbrali številni podporniki, ki so izražali svojo podporo in prepričanje v njegovo nedolžnost. Nekateri so njegovo obsodbo označili za "pravni udar". Sarkozy je postal prvi nekdanji francoski voditelj, ki je končal za rešetkami po drugi svetovni vojni.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi v torek, 21. oktobra, začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi financiranja kampanje z libijskim denarjem. Pred aretacijo je Sarkozy izjavil, da se ne boji zapora in da bo držal glavo visoko.

Nicolas Sarkozy je v spremstvu soproge Carle Bruni prispel v zapor La Santé, kjer je začel prestajati petletno zaporno kazen. Pred aretacijo so ga obiskali njegovi otroci. Preiskava proti Sarkozyju se je začela leta 2011, ko ga je eden od sinov libijskega diktatorja obtožil prejemanja sredstev iz Tripolija za financiranje kampanje leta 2007. Sarkozyjeva celica naj bi bila opremljena s kuhinjo, hladilnikom in tušem.

Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je Nicolasu Sarkozyju, ki je zaprt v zaporu La Santé, zagotovljena posebna zaščita. Dva varnostna uslužbenca sta nameščena v sosednji celici in neprekinjeno spremljata nekdanjega predsednika zaradi groženj, ki jih prejema. Minister je pojasnil, da bo ta zaščita veljala, dokler bo ocenjena kot potrebna.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja svoje kampanje leta 2007 s sredstvi iz Libije. Njegovi odvetniki so že vložili pritožbo za njegovo izpustitev. Sarkozy se je pred prihodom v zapor pozdravil s podporniki.

Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy je postal prvi nekdanji predsednik Francije, ki je začel prestajati zaporno kazen. Sarkozy se je v torek, 21. oktobra, pridružil zaporu Santé v Parizu, da bi odslužil kazen v zvezi z libijskim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007. Ob odhodu proti zaporu so ga podpirali njegovi privrženci.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil predlog zakona, ki uvaja smrtno kazen za teroriste, obsojene za umore izraelskih državljanov. Predlog je podprl minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir, ki je ob tem delil sladkarije. Palestinski Hamas je zakon označil za kršitev mednarodnega prava in izraz "grdega fašističnega obraza" izraelske okupacije. Zakon mora prestati še dve obravnavi, da bi bil dokončno sprejet.

Demokratična republika Kongo in uporniška skupina M23 sta v Katarju podpisali okvirni sporazum za mirovni dogovor, katerega cilj je končati spopade v vzhodnem Kongu. Podpis sporazuma je potekal v Dohi.

Britanska medijska hiša BBC se je opravičila nekdanjemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu zaradi sporne montaže njegovega govora v oddaji o vdoru v Kapitol. Trump je zagrozil s tožbo, vredno več milijard dolarjev, BBC pa se je sicer opravičila, vendar vztraja, da ni podlage za tožbo zaradi obrekovanja. BBC preučuje tudi drugi primer domnevno zavajajoče montaže Trumpovega govora. Kljub opravičilu Trump namerava tožiti BBC in zahtevati visoko odškodnino.

V Gabonu je sodišče obsodilo nekdanjo prvo damo Sylvio Bongo in sina odstavljenega predsednika Alija Bonga, Noureddina Bonga, na 20 let zapora. Obsojena sta bila zaradi poneverbe in korupcije po dvodnevnem sojenju. Obsojencev ni bilo prisotnih.

Britanski medijski servis BBC se je opravičil Donaldu Trumpu zaradi montaže njegovega govora, ki je bila uporabljena v eni od oddaj. Trump je zagrozil s tožbo v višini več milijard dolarjev, saj meni, da je bila njegova izjava ob dnevu vdora v Kapitol napačno predstavljena. BBC se sicer "odločno" upira podlagi za tožbo o obrekovanju in se pripravlja na morebitni sodni postopek. Grožnja s tožbo predstavlja dodatno težavo za BBC, ki se že sooča z drugimi izzivi.