APDEJT.si

Tožilec Søren Harbo želi, da bi dva mlada Šveda obsodili zaradi terorističnega dejanja, potem ko sta vrgla dve ročni bombi blizu izraelskega veleposlaništva v Köbenhavnu. Granati sta eksplodirali v bližini stanovanjske hiše, v kateri je bila družina z otroki. Tožilec poudarja povezavo s konfliktom med Izraelom in Palestino.

Odstavljena bangladeška premierka Šejk Hasina je bila obsojena na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v povezavi s krvavim zatrtjem protestov leta 2024. Posebno sodišče v Daki jo je spoznalo za krivo in jo obsodilo zaradi njene vloge pri represiji protestov, ki so privedli do njenega padca z oblasti.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma ZDA so objavili e-poštna sporočila pokojnega obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo spolno zlorabo mladoletnic. V enem od sporočil naj bi Epstein zapisal, da je Trump 'vedel za dekleta' in da je z žrtvijo preživel ure v njegovi hiši. Bela hiša je obtožbe zavrnila in objavo e-pošte označila za poskus blatenja Trumpa.

Demokrati v ameriškem kongresu so objavili dodatna elektronska sporočila Jeffreyja Epsteina, ki nakazujejo, da je Donald Trump vedel za njegovo nedopustno vedenje. V elektronskih sporočilih Epstein omenja, da je Trump preživel ure z eno od deklet v njegovi hiši. Bela hiša je te obtožbe označila za blatenje predsednika.

Demokrati v odboru za nadzor predstavniškega doma so objavili dodatna e-poštna sporočila Jeffreyja Epsteina iz obdobja med letoma 2010 in 2019, v katerih Epstein trdi, da je Donald Trump vedel za njegovo spolno izkoriščanje mladoletnic. V enem od sporočil naj bi Epstein zapisal, da je Trump preživel ure v njegovi hiši z eno od njegovih žrtev.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Novi načrti zaslišanj potrjujejo, da bo Ghislaine Maxwell, sodelavka pokojnega seksualnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, ponovno zaslišana s strani ameriškega ministrstva za pravosodje. Maxwellova je bila že zaslišana, novo zaslišanje pa naj bi potekalo v petek. Članek na islandščini omenja teorije zarote glede Epsteinove zadeve, ki naj bi vključevale ameriškega podpredsednika in lastnika FOX News. Poudarja tudi, da si ameriški predsednik Donald Trump verjetno najbolj od vsega želi, da ne bi nikoli spoznal ali slišal za podjetnika Jeffreyja Epsteina, ki je leta 2019 storil samomor v priporu, potem ko je bil aretiran zaradi trgovine z ljudmi in zlorabe otrok. Zahteva se tudi objavo dokumentov s strani oblasti.

Premier Orbán Viktor je potrdil, da so se priprave na mirovni vrh v Budimpešti začele in da je Madžarska nanj pripravljena. Orbán je o pripravah na vrh govoril tudi v telefonskem pogovoru s predsednikom Putinom. Mirovni vrh v Budimpešti naj bi bil potrditev mirovne politike Viktorja Orbána.

Televizijska mreža CNN je objavila doslej neznane fotografije in videoposnetke, ki prikazujejo Donalda Trumpa in Jeffreyja Epsteina v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno z Epsteinovo prisotnostjo na Trumpovi poroki leta 1993. Trump je objavo označil za 'lažne novice', medtem ko je ena od Epsteinovih žrtev FBI-ju pričala o srečanju s Trumpom v Epsteinovi pisarni.

Donald Trump naj bi Zelenskemu povedal, da Ukrajina ne more spremeniti poteka vojne zgolj z obrambnimi akcijami, medtem ko je nadaljevanje ameriške vojaške pomoči Ukrajini pogojil s finančnim prispevkom Evrope. Rusija se je na najnovejši paket sankcij EU odzvala umirjeno, saj naj bi se nanje že privadila, medtem ko se je pojavil predlog, naj bi ruski predsednik Putin razmislil o preventivni tretji svetovni vojni, preden poteče Trumpov 50-dnevni ultimatum. Ukrajina naj bi ponudila tudi sporno zamenjavo posmrtnih ostankov ruskih vojakov iz druge svetovne vojne za ukrajinske vojne ujetnike, kar je bilo označeno kot težko predstavljivo dejanje.

Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je izrazil dvom o verodostojnosti Ghislaine Maxwell kot pričevalke, medtem ko je kongresnik Thomas Massie izrazil zaskrbljenost, da bi Johnson lahko spremenil pravila predstavniškega doma za oviranje objave dokumentov. Medtem je prišlo do napetosti v vodstvu Georgie zaradi zgodnjega zaključka zakonodajne seje, senator John Kennedy pa je kritiziral liberalne medije.

Združene države Amerike so uvedle sankcije proti dvema sodnikoma in dvema tožilcema Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) zaradi njihove vloge v postopkih proti ameriškim vojakom in izraelskim uradnikom. Med sankcioniranimi je sodnica Kimbli Prost. Ozadje ukrepov je usmerjenost preiskav proti izraelski politiki.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara obtožujejo vpletenosti v poskus državnega udara leta 2023, zaradi česar je pristal na sodišču. Medtem ko ustavno sodišče presoja o njegovi vlogi, ZDA gledajo na Bolsonara kot na zaveznika. Predsednik Lula da Silva poziva k mobilizaciji proti morebitni amnestiji za Bolsonarove privržence, obsojene zaradi poskusa udara. Vodja stranke PL v poslanski zbornici je izjavil, da o amnestiji ne bodo razpravljali pred sojenjem Bolsonaru. Predsednik poslanske zbornice Hugo Motta je poudaril, da odločitev o vključitvi projekta o amnestiji na dnevni red še ni bila sprejeta.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé zaradi nezakonitega financiranja kampanje. Pred tem je zapustil svoje stanovanje v Parizu in se odpravil v zapor. Njegov odvetnik je razkril, da bo imel eno uro sprehoda na dan, ne bo imel stikov z drugimi zaporniki in bo imel tri obiske na teden. Pred zaporom so ga pozdravili podporniki.

Zvezni sodnik v Oregonu je začasno blokiral Trumpovi administraciji pošiljanje pripadnikov Nacionalne garde iz Kalifornije in Teksasa v Portland. Guverner Kalifornije, Gavin Newsom, je pozdravil sodno zmago nad Trumpom.

Nicolas Sarkozy je začel prestajati petletno zaporno kazen v pariškem zaporu La Santé. Pred tem se je od doma v spremstvu žene Carle Bruni odpravil v zapor, kjer se je poslovil od zbranih podpornikov. Pred aretacijo ga je obiskala tudi družina. Več kot sto ljudi se je zbralo pred njegovim domom, da bi mu izrazilo podporo. Razkrite so bile podrobnosti o izolacijskem oddelku zapora La Santé, kjer bo Sarkozy zaprt, ki je znan po prenatrpanosti in zaporu znanih osebnosti.