APDEJT.si

V Ženevi se je zbralo približno 180 držav, da bi poskušale rešiti planet pred plastično onesnaženostjo in doseči prvi svetovni sporazum o njenem prenehanju. Različne države imajo različne cilje, pri čemer si nekatere prizadevajo za ukrepe v vseh fazah "plastičnega cikla", medtem ko druge temu nasprotujejo.

Evropska komisija je izbrisala ključna SMS sporočila med predsednico komisije Ursulo von der Leyen in direktorjem Pfizerja Albertom Bourlo, ki so nastala med pogajanji o nakupu cepiv proti Covid-19. To dejanje meče novo senco na milijardni posel o dobavi cepiv. Po poročanju naj bi bil za izbris odgovoren vodja kabineta Ursule von der Leyen.

Švicarska borza je doživela močan udarec po tem, ko so ZDA uvedle 39-odstotne carine. Indeks SMI v Zürichu je ob odprtju padel za približno 1,7%. Ukrep je sprožil gospodarsko zaskrbljenost in negodovanje v Švici, pri čemer je švicarska predsednica Karin Keller-Sutter izpostavljena kritikam zaradi domnevno slabega vodenja pogajanj. Padec borze je povzročil izgube, švicarska vlada pa je zaradi tega sklicala nujne sestanke.

Južna Koreja je začela odstranjevati zvočnike, ki so se uporabljali za predvajanje K-pop glasbe in novic proti Severni Koreji. Ta poteza, ki jo je sprožil novi južnokorejski predsednik Lee Jae-myung, je namenjena umiritvi napetosti med državama.

Litovski premier Gintautas Paluckas je uradno podal svoj odstop, kar je povzročilo tudi odstop celotnega kabineta. Razlog za to so preiskave o domnevnih korupcijskih poslih.

V Moskvi se je začelo sojenje proti 19 obtoženim za teroristični napad na koncertno dvorano Crocus City Hall, v katerem je umrlo 149 ljudi. Kljub temu, da je Islamska država prevzela odgovornost, ruski predsednik Putin še vedno trdi, da obstaja "ukrajinska sled", Ukrajina pa zanika kakršnokoli vpletenost.

Švicarski časnik Neue Zürcher Zeitung (NZZ) je bil tarča kritik zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva do Rusije, ne le do Putina, temveč do ruskega naroda. Medtem se v nemško govorečih družbenih omrežjih širi val sovraštva proti ruskim novinarjem agencije RIA Novosti, ki so jim grozili celo s smrtjo. Razlog za to naj bi bil sarkastičen članek RIA Novosti, ki so ga rusofobi napačno interpretirali.

Kanada in Mehika sta se odločili za trgovinske pogovore, kot poročajo mediji. Kanadski minister za finance, Francois-Philippe Champagne, in ministrica za zunanje zadeve, Anita Anand, bosta odpotovala v Mexico City na dvodnevne pogovore z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum.

V Braziliji so se tisoči privržencev Jairja Bolsonara zbrali na protestih v podporo ameriškim sankcijam proti brazilskemu sodniku Alexandre de Moraesu, ki vodi proces proti nekdanjemu predsedniku. Protesti so potekali v več mestih, vključno s Sao Paulom, Rio de Janeirom in Brasílio. Demonstranti so pozdravili ameriške ukrepe, ki so jih ZDA sprejele proti brazilskemu sodniku, ki je zadolžen za sojenje Jairu Bolsonaru.

Predsednik Trump naj bi še ta teden imenoval naslednika vodje Urada za statistiko dela, potem ko jo je odpustil. Razlog za odpustitev naj bi bilo nezadovoljstvo s podatki o trgu dela, ki jih je Trump označil za ponarejene. Vodilni demokrati so njegovo potezo označili za avtokratsko.

Luiza Rozova, domnevna Putinova hči, ki živi v Parizu, je na Telegramu izrekla ostre kritike na račun svojega očeta. Izjavila naj bi, da ji je uničil življenje. V preteklosti se je že izrekla kot nasprotnica vojne.

Avstralija je imenovala prvo žensko na čelo zvezne policije, kar je zgodovinska odločitev za državo. Ta prelomni dogodek pomeni pomemben korak naprej pri enakosti spolov v avstralski policiji.

ZDA so ohranile trgovinske tarife, uvedene pod vodstvom Donalda Trumpa, kar vpliva na trgovinske odnose z različnimi državami. Mehika se želi izogniti 85-odstotni dajatvi na sladkor z renegociacijo sporazuma z ZDA. Nove ameriške carinske dajatve, ki bodo začele veljati 7. avgusta 2025, zadevajo več kot 60 držav, vključno s Čadom in Marokom, ki se soočata z različnimi davčnimi stopnjami. Švica se sooča z grožnjo 39-odstotnih carin s strani ZDA.

Nove objave poročajo, da naj bi princ Harry fizično napadel princa Andrewa zaradi žaljivih komentarjev o Meghan Markle, celo do te mere, da naj bi mu povzročil krvavitev iz nosu. Princ Harry je te navedbe zanikal. Izvedena je bila tudi anketa o tem, ali naj Harryja in Meghan ponovno povabijo v kraljevo družino, saj sta leta 2020 uradno odstopila z mesta višjih članov kraljeve družine.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral predsednika ameriške centralne banke (Fed) Jeroma Powlla zaradi njegove politike obrestnih mer, celo z žaljivkami. Hkrati pa si Trump prizadeva izkoristiti priložnost, ki se mu ponuja z izpraznitvijo mesta v upravnem odboru Fed, da bi vplival na prihodnji tečaj denarne politike po svojih željah. Kritike na račun Trumpa se vrstijo, češ da s svojim ravnanjem spodkopava neodvisnost centralne banke.

Švico je presenetila uvedba 39-odstotne ameriške uvozne carine, ki jo je uvedel Donald Trump. Ta carina velja za najvišjo v Evropi in je višja od 31-odstotne, ki jo je Trump napovedal aprila. Delnice družbe Watches of Switzerland so padle za 6 %, kar kaže na negativen vpliv na švicarsko urarsko industrijo, saj grozi zvišanje cen izdelkov blagovnih znamk, kot so Rolex, Richemont in Swatch, na ameriškem trgu.

Donald Trump je začel kampanjo proti kongresniku Thomasu Massieju zaradi njegovega nasprotovanja njegovi agendi, pri čemer so ga podpirali trije milijarderji. Hkrati naj bi direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabba in direktor CIA John Ratcliffe poskušala rešiti ameriško zakonodajo pred instrumentalizacijo proti Trumpu.

Švica je šokirana nad uvedbo 39-odstotnih carin ZDA na švicarski izvoz, kar je preseglo najhujše strahove. Ugotavljajo, da se 'prijazen' odnos Berna do Trumpa ni izplačal, švicarski izvozniki pa so v slabšem položaju kot konkurenca v EU.

Na Tahitiju je prišlo do sprememb v vladi Moetaija Brothersona, saj je bila Nahema Temarii prisiljena zapustiti svoj položaj. Hkrati je bil predstavljen načrt decentralizacije, ki pa je med člani skupščine naletel na mešan odziv. V Švici se medtem razpravlja o njeni identiteti, pri čemer nekateri poudarjajo njeno bogastvo, nevtralnost in urejenost, drugi pa opozarjajo na izzive pri oblikovanju skupne prihodnosti in ohranjanju humanitarnih vrednot.

Rusija je na Trumpove grožnje o tarifah odgovorila z demonstracijo hipersoničnega orožja. ZDA so, po besedah avtorjev, pod Trumpom postale izkoriščevalska velesila, ki zmanjšuje tujo pomoč in s svojo gospodarsko močjo ustrahuje dolgoletne zaveznike. Trumpovi napadi na mednarodno pravo niso nič novega in jih podpirata obe stranki.