APDEJT.si

Donald Trump je tožil Wall Street Journal, ki je v lasti Ruperta Murdocha, zaradi poročanja o njegovih povezavah z Jeffreyjem Epsteinom in je zahteval hitro zaslišanje Murdocha. Trump je pred novinarji pojasnil, da "nikoli ni imel privilegija" obiskati Epsteinovega otoka in je zavrnil navedbe o tesnem prijateljstvu z njim. Stephen Colbert se je pošalil na račun Trumpovih izjav glede Epsteina.

Nedavna Forsa-raziskava, ki jo je objavil Zeit.de, razkriva, da si 74 odstotkov Nemcev želi, da bi nemška vlada povečala pritisk na Izrael. Zanimivo je, da je podpora temu mnenju manjša med volivci stranke AfD. Po drugi strani pa NZZ.ch s kritičnim tonom poudarja, da Izrael ne potrebuje poučevanj iz Nemčije, saj ima Nemčija zgodovinsko obveznost stati ob strani judovski državi. Članek opozarja na zmanjšanje zavedanja te obveznosti in ocenjuje, da je trenutni ton do Izraela na meji znosnega. Obe objavi odražata različni perspektivi znotraj Nemčije glede odnosa do Izraela in konflikta v Gazi.

Javno ogorčenje nad ravnanjem Izraela v Gazi je vplivalo na prihodnje odnose Evrope z Izraelom, saj je Evropska komisija predlagala delno prekinitev raziskovalnega sodelovanja. Francija je pozvala EU k pritisku na Izrael, da se vrne za pogajalsko mizo glede rešitve dveh držav, kljub izraelskim trditvam, da nihče v Gazi ne strada, kar pa podatki in priče zanikajo. V Avstriji so medtem poročali o incidentih antisemitizma, vključno z zavrnitvijo dostopa izraelskemu paru na kampu in izključitvijo izraelskih glasbenikov iz restavracije.

Med Tajsko in Kambodžo je po petih dneh smrtonosnih spopadov na njuni meji opolnoči po lokalnem času (19:00 po belgijskem času) začela veljati prekinitev ognja. Vendar pa je tajska vojska le nekaj ur po uveljavitvi prekinitve ognja Kambodžo že obtožila napadov na svoje ozemlje, s čimer naj bi prekršila premirje, ki je začelo veljati pod okriljem Malezije.

Medtem ko se je vojna v Gazi nadaljevala, se je v New Yorku začela ministrska konferenca ZN pod vodstvom Francije in Savdske Arabije, ki je poskušala oživiti razpravo o rešitvi dveh držav, pri čemer sta se obe državi strinjali glede odgovornosti za konflikt.

V New Yorku je oborožen moški v ponedeljek zvečer v nebotičniku v središču mesta ubil vsaj štiri ljudi, vključno s policistom, preden si je domnevno vzel življenje. Incident se je zgodil v stavbi, v kateri imajo prostore tudi investicijska podjetja, pri čemer so bile ranjene tudi druge osebe.

Iranski diplomati so sporočili, da so v petek potekali "iskreni in podrobni" jedrski pogovori z nemškimi, britanskimi in francoskimi kolegi. Evropske sile so zagrozile sprožitvijo sankcij, če se Teheran ne bo strinjal z dogovorom o obogatenem uranu in sodelovanju z inšpektorji ZN. Medtem je iranski minister za nafto Mohsen Paknejad izjavil, da se država pripravlja na morebitno ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kot del prizadevanj evropskih sil za prisiljevanje Teherana k spremembi jedrske politike.

Po dogovoru med EU in ZDA glede carin, ki je bil dosežen v ponedeljek, nemška podjetja izražajo zaskrbljenost. Čeprav je bil sporazum sprva sprejet z olajšanjem, se je to hitro spremenilo v nelagodje, saj dogovor ni izpolnil pričakovanj. Nemški kancler Merz je priznal, da bo kompromis povzročil težave nemškemu gospodarstvu, vključno z morebitno višjo inflacijo, in dodal, da »očitno ni bilo mogoče doseči več«. Zlasti v zvezni deželi Hessen, nemški deželi, so podjetja opozorila na posledice, kot so višje cene in otežen trgovanje z najpomembnejšim tujim trgom. Najbolj so prizadete strojna, kemična in farmacevtska industrija.

Predstavniki ZDA in Kitajske so se v Stockholmu ponovno sestali na pogajanjih o trgovinskih carinah. To je tretje srečanje na visoki ravni v zadnjih treh mesecih, ki poteka v Evropi, potem ko so se pogajanja pred tem že odvila v Ženevi in Londonu. Glavna tema pogovorov je bila ponovno uvedba carin med državama.

V Iranu se je vodna kriza še naprej zaostrovala, zlasti v prestolnici Teheran, kjer so se pojavile zaskrbljujoče novice, da mesta "resnično ni več vode". Zaradi kritičnega pomanjkanja vode so razmišljali o enotedenskem zaprtju javnih ustanov, vključno z uradi, univerzami in šolami, kar bi močno vplivalo na podjetja in zaposlene. Poročali so tudi o izjemno visokih temperaturah, ki so v nekaterih delih države presegle 50 stopinj Celzija, kar je še dodatno poslabšalo že tako hudo sušo.

Po mesecih spora so ZDA in Evropska unija dosegli kompromis glede novih carin na uvoženo blago. Vendar pa ta dogovor ne bo minil brez posledic, saj bo vplival tudi na nemško in švicarsko gospodarstvo. Nemški gospodarski minister je opozoril na zmanjšanje konkurenčnosti izdelkov, kar bo negativno vplivalo na industrijo in potrošnike. Švicarska industrija bo prav tako posredno občutila udarec, čeprav se ocenjuje, da so carine v višini 15 % od 1. avgusta sicer neugodne, a manjše zlo.

Kitajska vlada uvaja subvencije za varstvo otrok v celotni državi, s čimer želi povečati rodnost. Starši bodo letno prejemali približno 430 evrov na otroka, mlajšega od treh let. Ta ukrep naj bi pomagal preprečiti demografsko krizo in izboljšati kakovost življenja državljanov, saj se je prebivalstvo lani zmanjšalo za skoraj milijon in pol ljudi.

Po večdnevnih oboroženih spopadih ob meji sta Tajska in Kambodža dosegli dogovor o takojšnjem in brezpogojnem premirju. V konfliktu, ki je izbruhnil v četrtek, je umrlo najmanj 35 ljudi. Vzrok spopadov naj bi bil nesoglasje glede poteka skupne meje. Posredovala naj bi Malezija, ki je pomagala pri vzpostavitvi miru med sosednjima državama.

Avstrijsko podjetje Voestalpine upa na uvedbo kvotnega sistema pri izvozu jekla v ZDA, saj sedanji 50-odstotni carinski davek močno vpliva na poslovanje. Medtem ko je bil dosežen dogovor med ZDA in EU o 15-odstotni carini na nekatere dobave iz EU, to ne velja za jeklo in aluminij. Dogovor med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in EU je sprožil val kritik, tako v Evropi, kjer Ursulo von der Leyen kritizirajo zaradi popuščanja, kot tudi v ZDA, kjer niso vsi zadovoljni z izidi pogajanj. Vprašanje je, ali bo podoben carinski sporazum doletel tudi Švico.

Egiptovski predsednik Abdel Fattah al-Sisi je v videu pozval ameriškega predsednika Donalda Trumpa k takojšnjemu končanju spopadov v Gazi. Trump se je v Združenem kraljestvu srečal s Keirjem Starmerjem in po srečanju pozval k novim "živilskim centrom" za lačno prebivalstvo Gaze. Poleg tega je Trump postavil nov ultimat Putinu glede svetovne politike.

Novi članki poročajo o videu, ki naj bi prikazoval Donalda Trumpa pri goljufanju na golf igrišču med njegovim bivanjem v Evropi, natančneje v Turnberryju. Video je postal viralen in sprožil razprave o morebitni kršitvi pravil ali nesrečnem naključju.

Novi dogovor med Evropsko unijo in ZDA glede carin na jeklo je bil deležen močnih kritik, saj naj bi bil izrazito enostranski in neugoden za EU. Medtem ko je Donald Trump dogovor slavil kot zmago, so evropski voditelji in analitiki izražali razočaranje, saj so nekatere carine ostale v veljavi za EU, medtem ko ZDA niso plačevale ničesar. Evropa se je izognila konfrontaciji z ZDA, predvsem zaradi strahu pred prelomom odnosov na področju Nata in Ukrajine, kar je pretehtalo ekonomske interese. Avtomobilska industrija je bila prav tako razočarana nad dogovorom, madžarski premier Viktor Orban pa je kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, označivši jo za »lahko kategorijo« v pogajanjih. Kritiki so dogovor označili za »rušilen« za Evropo, saj naj bi ta pokazala svojo nesposobnost obrambe lastnih interesov zaradi prevelike odvisnosti od izvoza.

Nemški holokavstični zanikovalec Horst Mahler je umrl v starosti 89 let. Njegova smrt je bila objavljena na spletnih portalih watson.ch in orf.at.

Evropska unija in Združene države Amerike so po več mesecih trgovinskega spora sklenili dogovor, ki naj bi zmanjšal carinske obremenitve. Ekonomisti in švicarski gospodarski krogi ocenjujejo dogovor kot "sporazum o omejevanju škode", ki sicer ne prinaša velikih koristi, a je bistveno boljši od scenarija brez dogovora. Dogovor vključuje uvedbo 15-odstotne osnovne carine na nekatere ameriške izvoze v EU. Kljub temu nad sprejeto rešitvijo ni evforije, saj naj bi ZDA iz sporazuma izšle z občutno večjimi prednostmi.

Nekateri mediji se osredotočajo na burne razprave okoli domnevnega goljufanja Donalda Trumpa pri golfu. Video posnetek, ki prikazuje sporno potezo na golf igrišču Turnberry na Škotskem, je sprožil val špekulacij na družbenih omrežjih. Medtem pa drugi viri opozarjajo na kritično časovno okno, ki ga ima nekdanji predsednik Trump za boj proti t.i. 'globoki državi'. Charlie Kirk iz organizacije Turning Point USA meni, da mora Trump hitro ukrepati, preden bo prepozno.