APDEJT.si

Donald Trump je po več mesecev trajajočem blokiranju objave sodnih dokumentov v primeru Jeffreyja Epsteina nenadoma pozval svojo stranko, naj podpre njihovo razkritje. Razlog za nenadno spremembo stališča ni znan.

Donald Trump je očitno spremenil svoje stališče glede objave dokumentov Jeffreyja Epsteina. Prek družbenih medijev je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo vseh dokumentov, povezanih z Epsteinovo preiskavo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval republikance v predstavniškem domu, naj glasujejo za objavo dosjejev, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar je preobrat glede na njegovo prejšnje nasprotovanje. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da nimajo ničesar skrivati, potem ko je sprva trdil, da gre za "demokratsko potegavščino". Sprememba stališča je prišla po tem, ko je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson izrazil prepričanje, da bo objava dokumentov pomagala razjasniti morebitne povezave med Trumpom in Epsteinovim spolnim zlorabljanjem mladoletnic.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Predstavniški dom ZDA je z veliko večino glasoval za objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina in predal predlog zakona senatu. Kljub temu ostajata še dve oviri, preden bo do dejanske objave dokumentov prišlo.

Tucker Carlson je objavil obsežno poročilo o Thomasu Crooksu, ki naj bi julija 2024 poskušal ubiti Donalda Trumpa v Pensilvaniji. Carlson trdi, da je FBI, tako pod Bidenovo kot Trumpovo administracijo, o Crooksu razkril zelo malo informacij. Carlsonova ekipa naj bi prejela anonimno prijavo o Crooksovih objavah na spletu, ki kažejo na njegove motive, vendar naj FBI teh informacij ne bi razkril.

Donald Trump je podpisal zakon, ki ameriškemu ministrstvu za pravosodje nalaga objavo vseh dosjejev v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom.

Evropska komisija načrtuje obsežno poenostavitev digitalnih zakonov EU, ki so se razvijali več let. Osredotočajo se predvsem na področja varstva podatkov, kibernetske varnosti in umetne inteligence (UI). Spremembe bi lahko vplivale tudi na pasice za piškotke. Komisija želi s tem odgovoriti na želje držav članic in podjetij po enostavnejši regulativi, medtem ko kritiki opozarjajo, da bi lahko spremembe ogrozile varstvo podatkov.

Predsednik Donald Trump je podpisal zakon, ki zavezuje njegovo administracijo k objavi dosjejev o obsojenem spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu. Do podpisa je prišlo po mesecih upiranja in zaradi političnega pritiska.

Po podpisu zakona o objavi dosjejev Jeffreyja Epsteina bo Ministrstvo za pravosodje objavilo obsežno zbirko notranjih dokumentov, povezanih z obsojenim spolnim prestopnikom. Zakon predvideva nadaljnje korake v zvezi z objavo teh dokumentov.

Demokrati v ZDA poskušajo povezati nekdanjega predsednika Donalda Trumpa z zadevo Jeffreyja Epsteina, vendar je mnenje, da jim to ne bo uspelo. Glenn Beck trdi, da demokrati nočejo razkriti vseh podrobnosti o Epsteinu, ker bi to lahko vplivalo tudi na njih. Kljub temu je demokratska kongresnica Adelita Grijalva dosegla glasovanje o objavi Epsteinovih dosjejev, a pričakovanja, da bo to škodilo Trumpu, se verjetno ne bodo uresničila.

Sodišče v Madridu je odločilo, da mora Meta plačati skoraj pol milijarde evrov španskim medijskim hišam zaradi nelojalne konkurenčne prednosti pri oglaševanju na Facebooku in Instagramu. S tem je Meta kršila evropske standarde za varstvo podatkov.

Nemčijo pretresa polemika glede imenovanja novih ustavnih sodnikov, pri čemer se osrednje vprašanje vrti okoli kandidatke SPD Frauke Brosius-Gersdorf. Razprava se giblje med tem, ali naj SPD umakne svojo kandidatko ali pa naj unija potrdi njeno imenovanje. Hkrati pa se je odprlo vprašanje vloge AfD, saj kot druga najmočnejša stranka v Bundestagu nima pravice predlagati kandidatov za ustavne sodnike. Ta situacija poudarja domnevne slabosti nemške demokracije, kjer sodnike imenuje Bundestag po predlogu iz volilnega odbora.

Kemijski koncern Clariant se je znašel pred novo tožbo za odškodnino, povezano z dogovarjanjem cen etilena. To kaže na nadaljnje pravne zaplete za podjetje, ki se je že v preteklosti soočilo s podobnimi obtožbami glede protikonkurenčnih praks.

Švicarsko podjetje Swissmint, pristojno za kovanje kovancev, se je znašlo pod drobnogledom po kaotični prodaji omejene izdaje spominskih zlatih vrenelijev. Številni zbiratelji so ostali praznih rok, eden izmed njih pa je zaradi domnevnih nepravilnosti vložil kazensko ovadbo proti podjetju.

Britanski urad za varstvo konkurence (CMA) je napovedal strožji nadzor nad tehnološkima velikanoma Apple in Google. Namen je omejiti njuno prevlado na trgu, saj ju CMA namerava razglasiti za "strateško pomembna" podjetja, kar mu bo omogočilo določanje več predpisov. To pomeni, da se podjetjema v Združenem kraljestvu obeta strožja regulacija.

Zurichško tožilstvo je proti Saniji Ameti, sopredsednici Operation Libero in nekdanji članici Zelene liberalne stranke, vložilo obtožnico zaradi posega v svobodo veroizpovedi in kultov. Razlog za obtožnico je dogodek iz septembra lani, ko je 33-letna političarka streljala na versko podobo Jezusa in Marije. Saniji Ameti, ki je v začetku leta zapustila Zeleno liberalno stranko, grozi denarna kazen.

Ameriška zvezna sodnica v Bostonu je pritisnila na administracijo Donalda Trumpa, naj utemelji svoje načrtovane milijardne reze v financiranje Univerze Harvard. Gre za 2,6 milijarde dolarjev zveznih subvencij, ki jih je administracija zamrznila, pri čemer je Trump to potezo utemeljeval z bojem proti antisemitizmu. Sodnica je izrazila skepso glede te argumentacije, še posebej pa jo zanima, kako so rezi povezani z raziskavami raka in antisemitizmom. Medtem se je pojavil tudi načrt nemške skrajno desničarske stranke AfD, ki si prizadeva prevzeti vladno odgovornost in pri tem po vzoru Donalda Trumpa uporablja taktiko razdora in obrekovanja.

YouTube je Donaldu Trumpu plačal 22 milijonov dolarjev (namesto prvotnih 24,5 milijona dolarjev) odškodnine za začasno prekinitev njegovega računa po napadu na Kapitol 6. januarja 2021. Trump naj bi del denarja namenil za izgradnjo plesne dvorane.

YouTube je pristal na izplačilo 24,5 milijona dolarjev Donaldu Trumpu za prekinitev tožbe zaradi blokade njegovega računa po dogodkih na Kapitolu 6. januarja 2021. Podobne dogovore so s Trumpom sklenili tudi Meta (Facebook) in X (Twitter).