APDEJT.si

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

V regiji Qazax, blizu meje z Armenijo, je v vasi Bala Cəfərli prišlo do eksplozije mine. Pri tem je bil ranjen uslužbenec Agencije za razminiranje Azerbajdžana (ANAMA), Samir İmamverdiyev. Po podatkih agencije se je incident zgodil med opravljanjem službenih dolžnosti. Od konca 44-dnevne vojne je bilo v eksplozijah min ubitih ali ranjenih 412 ljudi.

Ruska FSB je preprečila poskus atentata na metropolita simferopoljskega in krimskega Tihona (Ševkunova), ki so ga načrtovali ukrajinski državljani. Po poročanju FSB sta se klerik in pomočnik več mesecev pripravljala na umor po navodilih ukrajinskih obveščevalnih služb. Preiskava je razkrila nove udeležence v primeru.

V Moskvi so se zbrali duhovniki in verniki Armenske apostolske cerkve pred armenskim veleposlaništvom, da bi protestirali proti politiki armenskih oblasti, ki naj bi izvajale sistematičen pregon Cerkve. Protestniki so obsodili aretacijo visokih cerkvenih dostojanstvenikov in filantropov, ki jo razumejo kot politično motivirano represijo, usmerjeno v spodkopavanje nacionalne identitete in duhovne avtoritete Cerkve. Duhovniki so kritični do oblasti v Erevanu in jo označujejo za »protiversko« in »cerkveno-osvajalsko«.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Bakuju izjavil, da bo zmaga Azerbajdžana v Gornjem Karabahu ob konstruktivnem odnosu azerbajdžanskih in armenskih voditeljev privedla do trajnega miru. Dodal je, da bo Turčija storila vse, kar je v njeni moči, da to doseže.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 5. novembra 2025 sprejel posebno predstavnico Evropske unije za Južni Kavkaz in gruzijsko krizo, Magdaleno Grono. Pogovarjali so se o trenutnem stanju in perspektivah sodelovanja med Azerbajdžanom in Evropsko unijo (EU), ter o mirovnem procesu med Azerbajdžanom in Armenijo. Evropska unija je pripravljena podpreti mirovna prizadevanja.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj je ponovilo, da obstaja možnost, da bo Evropska unija popolnoma ukinila izdajanje schengenskih vizumov ruskim državljanom, kar bi sledilo že uvedenim omejitvam pri izdajanju večkratnih vizumov.

Armenija ne bo izročila Rusiji poslovneža Rubena Tatuljana, ki ga iščejo. Generalna prokuratura republike je to sporočila 14. novembra.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je izjavil, da je osvoboditev Karabaha velik vir ponosa ne le za Azerbajdžan, temveč za ves turški svet. Poudaril je, da lahko zmaga Azerbajdžana vodi do trajnega miru, če bosta azerbajdžanski in armenski voditelj ohranila konstruktiven pristop.

V Bakuju na vojaškem sodišču poteka sojenje armenskim državljanom, obtoženim vojnih zločinov. Tožilstvo je predstavilo obtožnico, ki vključuje tudi obtožbe proti Arayiku Harutyunyanu, nekdanjemu voditelju nepriznane republike Gorski Karabah, za katerega trdijo, da je odgovoren za številna kazniva dejanja.

Ruske železnice so prvič organizirale izvoz več kot tisoč ton ruskega žita v Armenijo preko ozemlja Azerbajdžana. Pošiljka pšenice je krenila s postaje Dimitrovgrad v Uljanovski regiji.

V Armeniji so aretiranega župana mesta Gjumri, Vardana Gukasjana, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja nujno hospitalizirali. Njegova odvetnica, Zaruja Postandžjan, je potrdila, da so ga prepeljali v enega od medicinskih centrov po tem, ko se je njegovo stanje poslabšalo v zaporu.

Armenski zunanji minister je izpostavil pomembnost zgodovinskih vezi z Iranom in zatrdil, da nič ne more ogroziti prijateljstva in partnerstva med državama. Poudaril je, da sta sosednji državi predani ohranjanju in krepitvi odnosov.

Sultan Haitham bin Tarik je v palači Al Baraka sprejel poverilna pisma novih veleposlanikov Republike Armenije, Kraljevine Nizozemske in Ukrajine. S tem Oman krepi diplomatske vezi z omenjenimi državami.

V skladu z izjavo predsednika Ilhama Alijeva v Kazahstanu je skozi Azerbajdžan potoval železniški vagon, naložen z žitom, namenjen Armeniji. Vagon s skupno težo 1048 ton in 800 kg žita iz Ruske federacije je 4. novembra ob 00:15 prečkal Azerbajdžan in Gruzijo na poti v Armenijo.

Armenski premier Nikol Pašinjan je izrazil zaskrbljenost, da bi vrnitev armenskih beguncev v Gorski Karabah lahko ogrozila krhko mirovno pogodbo med Armenijo in Azerbajdžanom. Poudaril je, da bi takšna poteza lahko ponovno odprla stare rane in sprožila nov konflikt med državama.

Narek Karapetjan, koordinator gibanja "Po-našem" in nečak v Armeniji aretiranega poslovneža Samvela Karapetjana, je dal intervju ameriškemu novinarju Tuckerju Carlsonu.