Po 53 letih premora se je nogometni klub "U" Cluj vrnil v evropska tekmovanja. V prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo so remizirali z armenskim Ararat-Armenio z izidom 0:0. Povratna tekma bo naslednji četrtek ob 20. uri na stadionu Municipal v Sibiu.

Oblastni disciplinski odbor je slovaškemu nogometašu Michalu Frydrychu spremenil kazen v pogojno, kar mu omogoča igranje. Medtem je nogometašem Kluža na prvi tekmi proti Ararat-Armeniji v kvalifikacijah za konferenčno ligo uspelo iztržiti neodločen rezultat 0:0, povratna tekma pa bo v Romuniji.

Rusija je izrazila spoštovanje do odločitve Azerbajdžana in Armenije, da začneta neposredne pogovore brez posredovanja Moskve. Hkrati pa Rusija izraža zaskrbljenost zaradi zmanjšanja trgovine z Armenijo in si prizadeva za normalizacijo razmer. Armenija pod vodstvom premierja Nikol Pašinjana naj sicer ne bi načrtovala izstopa iz Evroazijske ekonomske unije (EAEU), ki jo vodi Rusija, kljub njenim prizadevanjem za članstvo v EU.

Nogometaši U Cluj so se na prvi tekmi 2. predkroga konferenčne lige v Erevanu razšli z domačim Ararat-Armenia z 0:0. Za slovenske nogometne navdušence je bil ta rezultat pomemben, saj je pomenil vrnitev U Cluj v evropska tekmovanja po 53 letih. Kljub neodločenemu izidu pa je bila predstavitev kluba deležna ostrih kritik s strani navijačev in medijev, ki so jo označili za "execrabil" in "rušinos", kar nakazuje na nezadovoljstvo s samo igro kljub pozitivnemu rezultatu ob povratku v Evropo.

Skupina azerbajdžanskih nevladnih organizacij je naslovila odprto pismo na ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, s katerim izražajo ostro nezadovoljstvo nad nedavnimi dejanji nekaterih članov ameriškega kongresa. Te dejanja naj bi negativno vplivala na suverenost Azerbajdžana in mirovni proces z Armenijo, kar organizacije ocenjujejo kot proti-mirno držo.

Skupina azerbajdžanskih nevladnih organizacij (NVO) je naslovila pismo na ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia. V njem so izrazili kritiko do skupine ameriških kongresnikov, ki naj bi kazali hinavščino glede suverenih ozemelj Azerbajdžana in ovirali mirovni proces med Azerbajdžanom in Armenijo. Obstajata dva članka, ki poročata o tem dogodku, pri čemer Day.Az in Modern.az navajata podobne vsebine pisma.

Francoska narodna skupščina je sprejela resolucijo, ki poziva k izpustitvi armenskih zapornikov, ki naj bi jih Azerbajdžan zadrževal v Bakuju, in k podprtju armenskih mirovnih prizadevanj z Azerbajdžanom. Poslanca Laurent Wauquiez in Alexandra Martin sta predložila resolucijo, ki poziva k pritiskom Evropske unije na Azerbajdžan za hitrejše sklenitev mirovnega sporazuma ter izpustitev vseh armenskih vojnih ujetnikov in voditeljev Gorskega Karabaha, ki so trenutno v azerbajdžanskem priporu. Francija s tem krepi svoja prizadevanja za strateško partnerstvo z Armenijo.

Hrvaški film "Fiume o morte!" režiserja Igorja Bezinovića je osvojil glavno nagrado v mednarodni konkurenci na Mednarodnem filmskem festivalu Golden Apricot v Erevanu, Armenija. Ta nagrada sledi že prejetim šestim nagradam Zlata arena na Puljskem filmskem festivalu in številnim drugim priznanjem, kar potrjuje mednarodno uveljavljenost filma.

V prvih šestih mesecih leta 2025 je bilo v minskih eksplozijah in eksplozijah neeksplodiranih ubojnih sredstev ranjenih 18 ljudi. To poročilo iz Generalnega tožilstva navaja, da so bili ranjeni različne stopnje telesnih poškodb, kot posledica "minskega terorizma", ki ga izvaja armenska stran.

Družba "Gazprom Armenija" je začasno prekinila dobavo plina v Armenijo. Vzrok za prekinitev dobav so nujna vzdrževalna dela na odseku plinovoda "Severni Kavkaz - Zakavkazje" na območju Gruzije. Prekinitev dobav se je začela 24. julija.

Odnos med Azerbajdžanom in Rusijo je vstopil v novo, napeto fazo, ki jo zaznamujejo incidenti in medsebojne obtožbe. Glavni povzročitelji trenj vključujejo sestrelitev azerbajdžanskega letala s strani ruske zračne obrambe, napade na Azerbajdžance v Rusiji ter obojestranske medijske in diplomatske kritike. Rusija je v zvezi s "Zangezurskim koridorjem" poudarila, da gre za vprašanje suverenosti med Armenijo in Azerbajdžanom, s čimer posredno izraža svoje stališče do vpliva na regijo.

Španjolski mediji, kot je Periodista Digital, poročajo, da je Armenija menda tiho pristala na predajo strateškega dela svojega ozemlja pod nadzor ZDA. Armenija, ki se nahaja na Južnem Kavkazu, je v dolgotrajnem sporu z Azerbajdžanom, ki je lani ponovno vzpostavil nadzor nad regijo Gorski Karabah, pri čemer naj bi sodila tudi Turčija.

Nogometni klub U Cluj je po tridesetih letih ponovno dočakal evropske nogometne pokale. Ekipa, ki jo vodi trener Ioan Ovidiu Sabău, se bo v drugem kvalifikacijskem krogu konferenčne lige pomerila z armenskim Ararat-Armenio. Prva tekma bo odigrana nocoj ob 19:00 v Armeniji, povratna pa bo odločala o napredovanju v skupinski del tekmovanja. Kluženjčani si želijo uspešnega povratka v Evropo.

Oskrba z zemeljskim plinom bo v nekaterih regijah Azerbajdžana, natančneje v več vaseh regij Šeki in Zaqatala, začasno prekinjena zaradi vzdrževalnih del na plinovodu srednjega pritiska. Hkrati je Gruzija prekinila dobavo plina Armeniji zaradi popravil na tranzitnem plinovodu "Severni Kavkaz - Južni Kavkaz". Obe situaciji vplivata na zagotavljanje plina za prebivalstvo in gospodarstvo v prizadetih območjih.

Španski mediji poročajo, da naj bi Armenija pristala na to, da del svojega ozemlja, vključno s strateško pomembno transportno potjo z Azerbajdžanom, prepusti v upravljanje Združenim državam Amerike. Podrobnosti načrta naj bi vključevale zasebnega izvajalca za varovanje omenjene poti.

Mednarodni arbitražni organ naj bi armenski vladi odredil, naj preneha izvajati sporno zakonodajo, ki ji omogoča zaseg armenskega nacionalnega elektrodistribucijskega podjetja. Podjetje je v lasti zaprtega milijarderja Samvela Karapetjana, ki je v sporu s premierjem Nikolom Pašinjanom.

Nekdanji armenski predsednik Levon Ter-Petrosjan je javno pozval premierja Nikol Pašinjana, naj nemudoma izpusti dva pridržana armenska apostolska nadškofa, Bagrata Galstjana in Mikajela Ajapahjana. Ter-Petrosjan je prav tako pozval Pašinjana, naj opusti načrte za napad na sedež Armenske apostolske cerkve v Ečmiadzin in namesto tega izpusti omenjena nadškofa ter druge zaprte kritike, ki jih je označil za politične zapornike.

Armenia Tree Project (ATP) napoveduje vodstveno spremembo. Dolgoletna izvršna direktorica Jeanmarie Papelian se bo s 31. decembrom 2025 upokojila. Na njen položaj bo nastopil Ara Barsam, ki bo vodil organizacijo z armenskih pisarn od 1. julija 2025. Organizacijo je ustanovil aktivist Car iz Bostona.

Armenski premier Nikol Pashinyan je pozval k poenostavitvi statuta Armenske apostolske cerkve z namenom izvolitve novega patriarha vseh Armencev. Glavni cilj predloga je zamenjava trenutnega patriarha Garegina II. Pashinyan je svojo pobudo sporočil preko platforme Telegram.

Armenska nacionalna koordinacijska komisija Amerike (ANCA) je pozdravila sprejetje resolucij v ameriškem senatu in predstavniškem domu, ki obsojajo preganjanje kristjanov, vključno z etničnim čiščenjem Armencev iz Artsakha s strani Azerbajdžana. Senatorka Josh Hawley je vložila resolucijo S.Res.327, medtem ko je 87 članov kongresa pozvalo Trump-Vancejevo administracijo k zagotovitvi varne vrnitve Armencev v Artsakh. Te resolucije poudarjajo pomembnost kolektivne in zaščitene vrnitve pregnanih Armencev v njihovo domovino.