Srbija julija ni odprla novega pogajalskega sklopa z Evropsko unijo, kar potrjuje zastoj v njenih evropskih integracijah, kot je ocenila evropska komisarka Marta Kos. Po drugi strani sta Črna gora in Armenija okrepili institucionalno sodelovanje na področju evropskih integracij, s poudarkom na izmenjavi izkušenj pri reformah, ki jih Črna gora izvaja v poglavju 24 – Pravosodje, svoboda in varnost, ter predstavili ključne aktivnosti in rezultate v boju proti organiziranemu kriminalu.

Hajduk je v prvem srečanju 2. predkola Konferenčne lige remiziral z Ziro v Azerbajdžanu z rezultatom 1:1. Po tekmi je trener Zire Rashad Sadigov izrazil nezadovoljstvo s sodniki, ki naj bi bili naklonjeni Hajduku, ter napovedal odločno igro v povratnem srečanju v Splitu. Bivši napadalec Hajduka je pohvalil igro ekipe pod vodstvom trenerja Garcije in izpostavil ključno vlogo Anthonyja Kalika, ki je dosegel izenačujoči gol.

Madžarski prvak Ferencváros je pred začetkom kvalifikacij za Ligo prvakov prejel pomembno obvestilo, ki ga je podal madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó. Ekipa se pripravlja na potovanje v Armenijo, kjer bo odigrala prvo tekmo kvalifikacij, konzuli pa so že v pripravljenosti za pomoč.

Armenska apostolska cerkev je obtožila predsednika vlade Nikola Pašinjana, da načrtuje nasilen napad na svoje sedeže v Ečmiadzinu. Obtožba je sledila pozivu Pašinjana svojim privržencem, naj se pripravijo na odstranitev katolika Karekina II. iz cerkvenega kompleksa. Cerkev trdi, da premier aktivno spodbuja napade na njo in meni, da je to del širših prizadevanj za nadzor nad avtonomnimi institucijami v državi.

V nigerijski zvezni državi Zamfara je v oboroženem napadu kriminalne tolpe umrlo najmanj devet ljudi, na desetine civilistov pa je bilo ugrabljenih. Napad se je zgodil v okrožju Tofa, kjer so napadalci streljali na prebivalce, preden so ugrabili številne ljudi. Medtem so v Azerbajdžanu pričali posamezniki, ki so utrpeli posledice armenske vojaške agresije, vključno z umori, ujetništvom in mučenjem. Poročajo o vojnih zločinih, zločinih proti miru in človeštvu, terorizmu in kršitvah mednarodnega prava. Ena izmed žrtev je dejala, da so ji polomili vse zobe.

Mirovna pogajanja o vzpostavitvi prometnih koridorjev in krepitvi regionalne varnosti v Južnem Kavkazu se nadaljujejo. Armenija je izrazila pripravljenost za izgradnjo železniške proge v Zangezurju, vendar pod pogojem, da se spoštujeta suverenost in ozemeljska celovitost. Medtem so se v Tbilisiju sestali gruzijski premier Irakli Kobakhidze in armenska notranja ministrica Arpine Sarkisyan, da bi razpravljali o regionalni stabilnosti in varnosti. Oba dogodka poudarjata nujnost reševanja dolgotrajnih konfliktov in vzpostavitve trajnejšega miru v regiji.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je pozdravil napredek v mirovnih pogovorih med Armenijo in Azerbajdžanom ter potrdil pripravljenost Gruzije za nadaljnjo podporo dialogu in prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Kobakhidze upa, da bo mirovni sporazum med Armenijo in Azerbajdžanom podpisan v bližnji prihodnosti. Te izjave so bile podane med srečanjem z armensko ministrico za notranje zadeve Arpine Sargsyan v Tbilisiju, kjer sta bila prisotna tudi gruzijski minister za notranje zadeve Gela Geladze in armenski veleposlanik v Gruziji.

Ruski turist je umrl na stopnicah letala na letališču Zvartnoc v Erevanu med potjo domov iz Italije. Moškemu je nenadoma postalo slabo med vkrcanjem na letalo z ženo, vendar ga kljub hitremu prihodu reševalcev niso uspeli rešiti. O dogodku poroča armenski novičarski portal Shamshyan.com.

Armenska policija je zavrnila izročitev nekdanjega ruskega vojaka Semjona Subbotina, ki je pobegnil iz enote, da bi se izognil bojem proti Ukrajini, poročajo mediji. Ta dogodek se je zgodil v času, ko se odnosi med Moskvo in Erevanom vse bolj zaostrujejo, kar je bilo obravnavano tudi v oddaji "Həftə" na azerbajdžanski televiziji AzTV. Novinarji so izpostavili "tišino pred nevihto" med državama in špekulirali o vsebini ruskih vojaških tovornih letal, ki so priletela v Armenijo. Vse to kaže na naraščajočo negotovost in trenja v regiji.

Nogometaši praške Sparte so po žrebu 3. predkola Konferenčne lige izvedeli, da se bodo, če uspešno prestanejo izziv v Kazahstanu, pomerili z zmagovalcem dvoboja med armenskim Araratom in romunsko Univerziteto iz Cluja. Žreb je potekal v Nyonu, kjer je sedež Evropske nogometne zveze (UEFA). Čeprav so bili med možnimi nasprotniki tudi privlačne ekipe, kot sta Lausanne ali Aris Solun, se bo Sparta odpravila v Armenijo ali Romunijo, kar je bližje kot ponovni pot v Kazahstan. Prva tekma v Kazahstanu je na sporedu v četrtek, morebitna nadaljevanja pa čez tri tedne.

Armenija se je odzvala na nedavne izjave azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ki je ponovno izpostavil zahteve glede tako imenovanega »koridorja Zangezur« in podal nove izjave v zvezi z mirovnim procesom med Armenijo in Azerbajdžanom. Govorec armenskega premierja Nikola Pašinjana je komentiral te dogodke. Medtem je azerbajdžanski predsednik Alijev, ob naraščanju napetosti med Azerbajdžanom in Rusijo ter ob vedno bolj zapletenih razmerah na Južnem Kavkazu, na medijskem forumu posredoval sporočilo Ukrajini, v katerem je poudaril, da »nikoli ne bo sprejel okupacije«.

Mednarodni mediji so nadaljevali s poročanjem o pomembnih poudarkih govora predsednika Alijeva na III. Globalnem medijskem forumu v Šuši, ki se je osredotočal na »Digitalne tranzicije: Krepitev informacijske in medijske odpornosti v dobi umetne inteligence«. V Ankari so razpravljali tudi o možnostih sodelovanja med turškim in azerbajdžanskim tožilstvom, med drugim ob obisku delegacije azerbajdžanskega glavnega tožilca Kamrana Alijeva. Turški predsednik Erdoğan je ponovno poudaril, da bo koridor Zangezur koristil vsem državam v regiji, ne le Azerbajdžanu, Armeniji in Turčiji. Potencialni nenadni mir med Turčijo in PKK je bil ocenjen kot prelomnica v turški zgodovini, ki sproža vprašanja o njegovem vplivu na politiko države.

Armenska policija je v Erevanu preprečila ugrabitev in s tem izročitev ruskega dezerterja Semjona Subbotina, ki je zavrnil sodelovanje v rusko-ukrajinski vojni. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski imenoval nove veleposlanike v 16 državah, kar je sporočil preko svojega Telegram kanala po sestanku s tujim in notranjim ministrom.

Ameriabank je prejela nagrado Euromoney za odličnost 2025 kot najboljša banka v Armeniji. Publikacija poudarja, da si je Ameriabank v preteklem letu zagotovila več kot 300 milijonov ameriških dolarjev v strateških partnerstvih.

Francija je po sredini leta 2022 v Pekingu znova imenovala sodnika za zvezo, kar kaže na ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi. Medtem so se zgodile tudi druge pomembne kadrovske spremembe v mednarodnih varnostnih službah. Laoške vohunske študente so opazili v Hanoju, kar poudarja napetosti v regiji. V Združenih državah Amerike Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) išče novega vodjo protiterorističnega oddelka. Armenija je prav tako dobila novega vodjo Državne službe za nacionalno varnost (SNB), kar pomeni pomembno spremembo v njeni varnostni strukturi. V Moskvi so praznovali Bastiljo, francoski nacionalni praznik, kar simbolizira mednarodne odnose kljub geopolitičnim izzivom.

Armenski premier Nikol Pašinjan je svoje podpornike pozval, naj bodo pripravljeni na izpraznitev rezidence katolikos Garigina II. v Ečmiadzinu. Pašinjan je to objavil na svojem kanalu Telegram, kar kaže na stopnjevanje napetosti med vlado in Armensko apostolsko cerkvijo.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je na tretjem globalnem medijskem forumu v Šuši izjavil, da se bodo možnosti Armenije, da postane tranzitna država, zmanjšale na nič, če bo nadaljevala z blokiranjem odprtja koridorja Zangezur. Alijev je poudaril, da je odprtje tega koridorja ključnega pomena za regionalno tranzitno vlogo.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je na III. Globalnem medijskem forumu v Šuši dejal, da bo mirovni sporazum z Armenijo mogoč, ko bosta rešeni dve vprašanji: spremembe armenske ustave in razpustitev skupine Minsk OVSE. Prav tako je poudaril, da južni plinski koridor trenutno deluje z maksimalno zmogljivostjo, z interkonektorji za nova tržišča, medtem ko je glavni plinovod popolnoma napolnjen. Dodal je, da je potrebna močnejša in učinkovitejša Organizacija za gospodarsko sodelovanje, kljub poznavanju potenciala posameznih držav.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Aliyev je poudaril, da bi morale norme mednarodnega prava zagotoviti zaupanje med Azerbajdžanom in Armenijo. Razložil je, da sta nizka raven zaupanja med stranema in nespremenljivost stališča Azerbajdžana vprašanji, ki sta bili razpravljani v Abu Dabiju. Aliyev je tudi izjavil, da bi se mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo lahko podpisal takoj, ko bosta rešeni dve ključni vprašanji: spremembe armenske ustave in razpustitev Minske skupine OVSE.

Mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je v nedavnem poročilu ocenila, da je verjetnost ponovnih vojaških spopadov med Armenijo in Azerbajdžanom trenutno nizka. To nakazuje na zmanjšano tveganje za nov konflikt med državama, kar je pozitivna novica za stabilnost regije.