Na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine sta bila dodana še dva elementa: maroški kaftan, ki velja za simbol maroške identitete, obrti in kulturnega ponosa, in filipinska obrtniška sol asin tibuok z otoka Bohol.

V Beogradu je potekal Euronews Adria Summit, na katerem je predsednica srbskega parlamenta Ana Brnabić poudarila, da je strateški cilj Srbije postati polnopravna članica Evropske unije. Dodala je, da je strateškega pomena, da celoten Zahodni Balkan postane del EU, kar je po njeni oceni dobro za Srbijo, regijo in samo EU. Izpostavila je tudi, da obstaja možnost za odprtje tretjega poglavja v pogajanjih.

Mednarodna federacija novinarjev (IFJ) in njene podružnice, vključno z Neodvisnim združenjem novinarjev Srbije (NUNS), so 2. novembra obeležile Mednarodni dan boja proti nekaznovanosti zločinov nad novinarji. V Črni gori nevladna organizacija CGO opozarja, da se primeri nasilja nad novinarji še vedno počasi in neučinkovito procesirajo, nekaznovanost pa ostaja pokazatelj pomanjkanja odgovornosti in politične volje. Opozarjajo, da pozne in neustrezne reakcije institucij dodatno poglabljajo občutek negotovosti med novinarji in spodbujajo nove napade.

Na Zahodnem Balkanu bo v mesecu dni na voljo nov digitalni asistent za investicije, imenovan WB6 Opportunity. Trenutno je v beta verziji in bo dostopen na spletnih straneh vseh gospodarskih zbornic v regiji. Marko Čadež, predsednik Gospodarske zbornice, je napovedal, da bo to prvi klepetalni robot, ki bo deloval na regionalni ravni.

Premierja Črne gore in Hrvaške, Milojko Spajić in Andrej Plenković, sta se sestala na Blejskem strateškem forumu v Sloveniji. Poudarila sta strateški pomen dobrih odnosov med državama za celotno regijo in izrazila željo po reševanju odprtih vprašanj v dobrososedskem vzdušju. Razpravljala sta o skupnih podvigih po blokadi EU.

Španijo, Portugalsko in Grčijo še naprej ogrožajo gozdni požari, ki se širijo zaradi vztrajno visokih temperatur in suhih razmer. Gasilci se trudijo zajeziti plamene, medtem ko se južna Evropa sooča z izjemno visokimi temperaturami, ki povečujejo nevarnost novih požarov. Poleg omenjenih držav so prizadete tudi Francija in balkanske države.

Zaradi izjemne vročine so padli temperaturni rekordi v jugozahodni Franciji, na Hrvaškem, v Italiji in Španiji. Uničenje zaradi požarov po Evropi se je povečalo za 87%. V Španiji je silovit požar prisilil več tisoč ljudi k evakuaciji.

Zaradi vročinskega vala so v delih Italije, Francije, Španije, Portugalske in na Balkanu izdali rdeča opozorila. Temperature so se od Portugalske do Francije in Balkana povzpele nad 37 stopinj Celzija (100 F), polovica Evrope pa se je spopadala s četrtim zaporednim mesecem suše. V evropskih požarih sta umrli dve osebi.

Al Jazeera Balkans je po 14 letih delovanja prenehala oddajati. Televizijska hiša, ki je bila znana po svojem profesionalizmu in regionalni pokritosti, je ugasnila svoj signal opolnoči, s čimer se je končala ena medijska era na Balkanu. Kanal je začel oddajati leta 2011 kot del mreže regionalnih kanalov po svetu.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Ervin Ibrahimović se je udeležil srečanja Balkanske mirovne platforme v Istanbulu, ki ga je organiziral turški zunanji minister Hakan Fidan. Glavni namen srečanja je bil krepitev regionalnega dialoga, stabilnosti in sodelovanja. Ibrahimović je ponovil pomen skupne odgovornosti vseh ključnih akterjev za mir, stabilnost in blaginjo Zahodnega Balkana ter izpostavil pomen odprte in redne komunikacije.

Evropska komisija je v svojem poročilu ugotovila, da se je gospodarska rast na Zahodnem Balkanu v prvem kvartalu leta 2025 bistveno zmanjšala. Izpostavljeno je bilo, da je Srbija v tem obdobju zabeležila najpočasnejšo gospodarsko rast v regiji, poleg tega pa je v Srbiji opazen tudi upad prilivov tujih naložb.

Regija Balkana je zajel nov, intenziven in podaljšan vročinski val, ki ga povzroča "toplotni dome". Gre za meteorološki pojav, pri katerem sistem visokega zračnega pritiska deluje kot "pokrov nad loncem, ki vre", kar zadrži vroč zrak iz Severne Afrike na določenem območju. Ta pojav, ki ga nekateri imenujejo tudi "ognjena kupola", je odgovoren za temperature okoli 40 stopinj Celzija v Romuniji in prizadel predvsem področja Balkana, ki jih je zajel "blokiran" vroč zrak iz Severne Afrike.

Močan vročinski val je zajel Turčijo in druge dele Balkana, kar je povzročilo izbruh obsežnih gozdnih požarov. V Turčiji je umrlo najmanj 10 ljudi, več deset pa so jih hospitalizirali. Vročina je zajela tudi dele Skandinavije, medtem ko v Grčiji napovedujejo temperature do 44°C, z območja pa poročajo o nadaljnjih izbruhih požarov.

Nova poročila mreže CEE Bankwatch Network razkrivajo, da večine sredstev, ki jih je Evropska unija namenila za energetsko krizo na Zahodnem Balkanu, ni mogoče slediti. Več kot dve leti po izplačilu večine sredstev ostajajo stroški in rezultati nepregledni v javno dostopnih virih. Paket, ki je bil napovedan novembra 2022, je bil namenjen blaženju neposrednih posledic energetske krize in pospešitvi energetskega prehoda na območju.

Tretji toplotni val tega poletja je prizadel Grčijo in Balkansko polotok, kar je povzročilo obustavitev dela na prostem in izbruh gozdnih požarov. Temperature so se povzpele do 43 stopinj Celzija, mediji pa poročajo, da 'Balkan gori'.