APDEJT.si

Češka je, skupaj z drugimi državami, izpogajala številne koncesije glede novega podnebnega cilja Evropske unije za leto 2040, pri čemer so nekatere države končni tekst podprle. Češki minister za okolje Petr Hladík je sporočil, da je Češka kljub temu glasovala proti dogovoru, v skladu s svojo dolgoročno pozicijo. Ministri so dosegli predhodni dogovor v zgodnjih jutranjih urah.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 v Belému ostro kritiziral nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ga označil za "invazivno vrsto" in izrazil upanje v drugačno Ameriko. Newsom je na konferenci nadomestil visoke uradnike, ki jih Trumpova administracija ni poslala, in s tem poudaril nasprotovanje politiki zanikanja podnebnih sprememb in umiku ZDA iz svetovnega podnebnega dogajanja. Guverner je izpostavil prizadevanja progresivnih ameriških zveznih držav in mest, ki kljub Trumpovemu nasprotovanju aktivno delujejo na področju podnebne politike.

Število voditeljev držav in vlad, ki so se udeležili četrtega vrha Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) in Evropske unije (EU) v Kolumbiji, je bilo nizko, saj se ga je udeležilo le devet voditeljev. To srečanje je potekalo v mestu Santa Marta.

Na podnebni konferenci COP30 v Belému so protestniki poleg blokade vhoda izvedli tudi protestno parado s kostumi. Nekateri so nosili črne obleke, ki simbolizirajo pogreb fosilnih goriv, drugi pa rdeče majice, ki predstavljajo kri okoljevarstvenikov. Za soboto je napovedan shod tisočih protestnikov, ki zahtevajo "prave rešitve" za globalno segrevanje.

Nekdanja zunanja ministrica Baerbock se je kot predstavnica ZN udeležila podnebnega vrha v Braziliji. Kljub svetovnim konfliktom meni, da je podnebna kriza eksistencialna grožnja, saj je že močno prizadela približno polovico svetovnega prebivalstva.

Napoveduje se, da bodo emisije ogljika zaradi izgorevanja fosilnih goriv leta 2025 dosegle novo rekordno raven. Kljub temu obstaja upanje zaradi hitre rasti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem v državah, kot je Kitajska, ki se približujejo vrhu izpustov toplogrednih plinov.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je na podnebnem vrhu izjavil, da Zemlja ne more več podpirati razvojnega modela, ki temelji na intenzivni uporabi fosilnih goriv, odgovornih za škodljive emisije. Opozoril je, da bo boj proti podnebnim spremembam izgubljen, če se ne bomo zoperstavili odvisnosti od teh goriv.

S pospeševanjem podnebnih sprememb se skrajni vremenski dogodki in druge posledice vse bolj odražajo na prebivalstvu in okolju po vsem svetu. Globalne temperature naraščajo rekordno hitro, kar dokazujejo meritve iz let 2023, 2024 in 2025. Opozarjajo, da se planet segreva skoraj 50 % hitreje kot v prejšnjih desetletjih, s povprečnim dvigom globalne temperature za 0,27 °C na desetletje v primerjavi z 0,2 °C v 1990-ih in 2000-ih. Tudi dvig morske gladine se je povečal na približno 4,5 milimetra na leto.

Državni sekretar na ministrstvu za okolje, Uroš Vajgl, je po prvem dnevu podnebne konference ZN v Belemu dejal, da jih v prihodnjih dveh tednih čaka veliko dela. Poudaril je, da lokacija konference opozarja na nujnost reševanja podnebnih sprememb.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je na podnebni konferenci COP30 ostro kritiziral Donalda Trumpa, ga označil za 'tirana' in pozval svet, naj se ne pusti ustrahovati. Izrazil je prepričanje, da bi demokratski predsednik ZDA brez oklevanja ponovno vključil državo v Pariški podnebni sporazum. Poudaril je, da se Kalifornija kljub Trumpovemu izstopu iz sporazuma še naprej bori za varstvo podnebja.

Londonsko sodišče je razsodilo, da je avstralska rudarska družba BHP Group odgovorna za plačilo odškodnin stotisočim ljudem, ki jih je prizadela porušitev jezu v Braziliji leta 2015. Porušitev je povzročila najhujšo okoljsko katastrofo v državi, pri čemer so bile uničene domorodne skupnosti.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

V opštini Rio Bonito do Iguasu v brazilski zvezni državi Parana je tornado zahteval najmanj pet življenj, približno 130 ljudi pa je bilo poškodovanih. Lokalna meteorološka služba je poročala, da je tornado prevračal avtomobile in poškodoval hiše.

Močna tornada s hitrostjo vetra do 250 km/h je prizadela vas na jugu Brazilije. Uničujoče neurje je zahtevalo najmanj pet življenj, več kot sto ljudi je poškodovanih, številne hiše pa so uničene.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dopolnila svoj predlog za naslednji dolgoročni proračun EU kot odgovor na grožnje z blokado iz Evropskega parlamenta. Pokazala je pripravljenost na kompromise na več področjih, potem ko so poslanci Evropskega parlamenta ostro kritizirali predlog proračuna.

Panel brazilskega vrhovnega sodišča je soglasno zavrnil pritožbo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, s čimer je potrdil 27-letno zaporno kazen zaradi načrtovanja državnega udara po predsedniških volitvah leta 2022.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) je opozorila, da bo povpraševanje po električni energiji v prihodnjih desetletjih raslo precej hitreje od celotne rasti energije, kar bo zahtevalo bolj raznolike in odporne vire energije. UBS Securities pa napoveduje, da bo rast podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA v naslednjih petih letih vodila k povečanju povpraševanja po shranjevanju energije.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem v Braziliji so domorodci protestirali proti okoljski politiki vlade Lule in velikih podjetij. Protestniki so se spopadli z varnostnimi silami, zahtevali podnebno pravičnost in obsodili politike, ki spodbujajo izkoriščanje naravnih virov in poseganje v njihovo zemljo. Zahtevali so obdavčitev milijarderjev in opozorili na posledice podnebne krize.

Princ William se je pridružil brazilskim in tujim zvezdnikom v Riu de Janeiru na podelitvi nagrad Earthshot Prize, ki nagrajujejo okoljske rešitve.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairju Bolsonaru, ki je bil septembra obsojen na 27 let zapora zaradi poskusa državnega udara, grozi zaporna kazen. Vrhovno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo, s čimer se mu bliža možnost, da konec novembra konča za rešetkami. Bolsonaro je bil spoznan za krivega vodenja kriminalne organizacije, ki je načrtovala ohranitev njegove avtoritarne oblasti.