Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije leta 1991. Zunanji minister Izraela je pojasnil priznanje Somalilanda. Somalijski ministri so se na potezo Izraela odzvali z obsodbo in jo označili za izdajo.

Predsednik Somalije, Hassan Sheikh Mohamud, in predsednik Džibutija, Ismaïl Omar Guelleh, sta se v četrtek udeležila slovesnosti v Arti, s katero so obeležili 25. obletnico mirovne konference, ki je leta 2000 pripeljala do ponovne vzpostavitve somalijske vlade po skoraj desetletju državljanske vojne. Na slovesnosti sta položila venec na zgodovinskem mestu, kjer je bila ponovno vzpostavljena somalijska državnost. Predsednik Mohamud se je v Džibuti mudil že od srede, ko se je začela obeležitev obletnice.

Minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Džibutija, Abdoulkader Houssein Omar, je potrdil, da sta Džibuti in Katar podpisala dva memoranduma o razumevanju, katerih namen je spodbujanje strateškega partnerstva in dvostranskih vezi med državama. Memorandumi naj bi okrepili sodelovanje med državama.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, šejk Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al Thani, se je srečal z ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Džibutija. Poleg tega je premier Al Thani v Dohi odprl sistem za izdajo gradbenih dovoljenj, ki ga poganja umetna inteligenca. Ta sistem naj bi pospešil postopke izdaje dovoljenj, kar je označeno kot pionirski korak.

Pri Jemnu je bila napadena tovorna ladja, ki pluje pod nizozemsko zastavo. Po poročanju podjetja za pomorsko varnost Ambrey, so ladjo napadli v Adenskem zalivu. Nizozemska ladjarska družba Spliethoff je potrdila, da na krovu ladje Minervagracht ni bilo nizozemskih državljanov. Houthiji iz Jemna že dlje časa izvajajo napade na mednarodno pomorsko plovbo.

Etiopski premier Abiy Ahmed je uradno odprl Veliki etiopski renesančni jez (GERD) na Modrem Nilu. Jez naj bi spodbudil gospodarstvo, odpravil pogoste izpade električne energije in podpiral razvoj električnih vozil. Etiopski premier je poudaril, da jez ne predstavlja nevarnosti za Egipt in Sudan.

Ob obali Jemna se je zgodila tragedija, ko je brodolom zahteval življenja najmanj 68 migrantov, več deset pa jih še pogrešajo. Po navedbah varnostnih služb guvernerata Abyan je bila na krovu plovila večinoma Etiopijcev. Jemenska državljanska vojna je poslabšala varnostne razmere za migrante, kar omogoča tihotapskim mrežam, da uspevajo.

V Rdečem morju je bil registriran potres z magnitudo 5,1 po Richterjevi lestvici. Potres, ki ga je objavil Evropsko-mediteranski seizmološki zavod, so čutile vse okoliške države.

Francija nadaljuje z zmanjševanjem svoje vojaške prisotnosti v Afriki, saj je včeraj, 17. julija, uradno predala Senegalu zadnji dve vojaški bazi v državi. Ta zgodovinski dogodek v Dakarju pomeni konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki. Francoski kontingenti so sedaj prisotni le še v Džibutiju in Gabonu, kar odraža upad francoskega vpliva na afriški celini. Hkrati se zmanjšuje tudi podpora francoskemu predsedniku Macronu, ki se sooča z javnim neodobravanjem zaradi svojih politik.