Ekvador je leto 2025 zaključil kot najbolj nasilno leto v svoji zgodovini, saj je po uradnih podatkih državnega tožilstva in policije število nasilnih smrti preseglo vse dosedanje rekorde. Do konca novembra so zabeležili več kot 10.630 primerov, med katerimi prevladujejo umori, povezani z delovanjem organiziranega kriminala. Poveljnik policije Pablo Dávila je izpostavil, da je stopnjevanje nasilja neposredna posledica boja za oblast in ozemlje med različnimi kriminalnimi totolami. Zaradi drastičnega poslabšanja varnostnih razmer so oblasti v devetih provincah razglasile izredno stanje. Podatki ministrstva za notranje zadeve potrjujejo, da je bilo samo v prvih enajstih mesecih leta ubitih več kot 8.300 ljudi, kar močno presega statistike iz leta 2023. Država se spopada z nekontroliranim porastom sicarstva in mafijskih obračunov, ki so državo pahnili v globoko varnostno krizo, ki ji ekvadorske institucije le stežka sledijo.

V Ekvadorju je v starosti 90 let umrl nekdanji predsednik Rodrigo Borja, pomemben voditelj socialdemokracije v državi. Borja je državo vodil med letoma 1988 in 1992, zapustil pa je močan pečat na področju institucionalnosti, kritičnega mišljenja in obrambe civilnih pravic.

Donald Trump je napovedal, da bi njegova administracija podprla izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega jedrskega sporazuma. Prav tako je dejal, da »zelo resno« razmišlja o prodaji letal F-35 Turčiji. Poleg tega se je po telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom znašel v preizkušnji njegov mirovni načrt za Ukrajino.

Donald Trump je odprto pozval k odstavitvi Nicolása Madura in zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, pri tem pa omenil, da bi bilo za Madura "pametno", da odstopi. ZDA so okrepile pomorsko blokado Venezuele. Medtem pa so se pojavila razhajanja med republikanci glede morebitnega vojaškega posredovanja v Venezueli. Poročali so tudi, da Rusija evakuira družine diplomatov iz države.

Ekvador je zaprl svoje meje s Kolumbijo in Perujem, da bi se boril proti organiziranemu kriminalu, ki je aktiven na teh območjih. Ekvadorska vlada je sporočila, da je zaprtje mejnih prehodov ukrep za omejitev kriminalnih dejavnosti.

Sodišče v Guayaquilu je obsodilo 16 vojakov zaradi prisilnega izginotja štirih mladoletnikov, starih med 11 in 15 let. Vojaška patrulja jih je ustavila 8. decembra 2024, njihova trupla pa so bila najdena sežgana.

Iran je s pomočjo ruske rakete Sojuz-2.1b in izstrelitvene ploščadi uspešno izstrelil tri domače opazovalne satelite (Zafar-2, Paya in Kowsar) v orbito. Sateliti so bili razviti doma, kar predstavlja nov korak v iranskem vesoljskem programu kljub zahodnim sankcijam. Prejeti so bili tudi prvi signali s teh satelitov.

Venezuelska opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka za mir María Corina Machado se je zahvalila Argentini, Paragvaju, Panami, Boliviji, Ekvadorju in Peruju za njihovo zavezanost demokraciji in človekovim pravicam v Venezueli. Zahvala je sledila uradni izjavi teh držav, ki so jo podale na 67. vrhu držav Mercosurja in pridruženih držav v Foz do Iguaçu, v kateri so zahtevale ponovno vzpostavitev demokratičnega reda v Venezueli. Brazilija in Urugvaj izjave nista podpisala.

Po več kot treh tednih po predsedniških volitvah v Hondurasu je volilna komisija razglasila Nasryja Asfuro, konservativnega kandidata, ki ga je podpiral ameriški predsednik Donald Trump, za zmagovalca. ZDA so pozdravile rezultat volitev.

Zavezništvo za razvoj v demokraciji (ADD), ki ga sestavljajo Panama, Ekvador, Dominikanska republika in Kostarika, je pozvalo k ohranitvi integritete volitev, ki so potekale 30. novembra v Hondurasu, ter k sprejetju rezultatov s strani poražencev, da bi prispevali k miru in demokratični upravi. Rixi Moncada, kandidatka vladajoče stranke Libre, je na tretjem mestu z 19,02 odstotka glasov.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, je obiskal Ekvador, kjer se je srečal s predsednikom Danielom Noboo. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi vezi med državama, s poudarkom na varnostnih in trgovinskih vprašanjih. To je bilo Kastovo drugo mednarodno potovanje po izvolitvi.