APDEJT.si

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Evropska unija se pripravlja na vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi omogočil hitrejši transport vojakov in orožja po Evropi. Ta poteza je odgovor na naraščajočo zaskrbljenost glede ruske agresije in morebitne nezanesljivosti ZDA. Cilj je zmanjšati birokracijo in olajšati mobilizacijo sil v primeru napada.

Evropski poslanci so pozvali Evropsko unijo, naj se upre aktivnostim avtoritarnih režimov, ki nadzirajo ali ustrahujejo politične nasprotnike in kritike zunaj svojih meja. Parlamentarci želijo okrepiti boj proti represiji nad aktivisti, ki jo izvajajo avtoritarni režimi v tujini.

V Braziliji, v amazonskem obalnem mestu Belem, se je začel letni podnebni vrh Združenih narodov. Svetovni voditelji so se zbrali z upanjem na ukrepanje. Pred vrhom so se sestali mednarodni voditelji, vključno z nemškim Merzem in brazilskim Lulo, da bi razpravljali o podnebnih ukrepih. Strokovnjaki poudarjajo pomen potrditve ambicij za omejevanje.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Evropska komisija (EK) pogojuje uporabo 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini s "trajno imobilizacijo" teh sredstev. Po poročanju Financial Timesa (FT) bi neizpolnitev tega pogoja države članice EU stala do 5,6 milijarde evrov letno.

Rusija je kritizirala odločitev Evropske unije o zaostritvi vizumske politike za ruske državljane, ki je bila sprejeta po poročilih o opažanjih dronov v Evropi. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Marija Zaharova, je dejala, da EU daje prednost ukrajinskim dezerterjem in ilegalnim migrantom pred ruskimi turisti. Ukrajinski predsednik Zelensky pa je poročal o kopičenju ruskih sil severovzhodno od Harkova.

Posadka avstralskega vohunskega letala, ki je letelo nad Evropo, je bila pozorna na zaslone, ki so nakazovali potencialne teroristične grožnje na tleh. Letalo je izvajalo skrivne nočne operacije nad Evropo, s ciljem zaznavanja in preprečevanja terorističnih napadov.

Fundacija AMR Action Fund opozarja, da superbakterije, odporne proti antibiotikom, ki so jih od začetka konflikta odkrili pri ukrajinskih vojakih, predstavljajo grožnjo za evropske zdravstvene sisteme. Generalni direktor fundacije, Henry Skinner, je izrazil zaskrbljenost, da bi se te bakterije lahko razširile po Evropi.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izpostavil, da je Evropska unija ponovno ostala osamljena pri izvajanju sankcij, potem ko so jih Združene države Amerike umaknile. Dodal je, da bi morala Zahodna Evropa prenehati z omalovaževanjem in moraliziranjem voditeljev Zahodnega Balkana.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Južnoafriška vlada je napovedala preiskavo o tem, kako je bilo 17 njenih državljanov prevaranih, da so se pridružili kot plačanci v vojni med Rusijo in Ukrajino. Državljani so zaprosili za pomoč pri pobegu iz konflikta.

Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka, članice Višegrajske skupine, so se odločile, da bodo skupno tožile Evropsko unijo. S tem dejanjem želijo izpodbijati obveznosti glede sprejemanja migrantov, ki izhajajo iz novega migracijskega pakta.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Najdaljša zaustavitev ameriške vlade doslej vpliva tudi na lokalne delavce v ameriških vojaških bazah v Evropi, ki so začeli občutiti finančne posledice, saj ostajajo brez plačila.