Švicarska policija je v kantonu Valais uradno zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja 2026 zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Preiskovalci so potrdili, da so med umrlimi prevladovali mladi, saj je bila več kot polovica žrtev mlajša od 18 let, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. V tragediji je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, ki so utrpeli hude opekline in poškodbe zaradi vdihavanja dima. Oblasti so vzporedno s postopki identifikacije sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravljavcema bara zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti. Prve ugotovitve kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so bile preblizu stropu lokala. V spomin na žrtve se je v nedeljo v Crans-Montani zbralo več sto ljudi, ki so se v tihem sprevodu poklonili pokojnim, medtem ko je škof Jean-Marie Lovey v lokalni kapeli vodil žalno mašo. Sožalje so izrekli številni svetovni voditelji, vključno s papežem Leonom XIV., Švica pa za prihodnji teden načrtuje državni dan žalovanja.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti lastnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa jih je bilo poškodovanih. Francoska zakonca Jacques in Jessica Moretti sta osumljena povzročitve uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Po navedbah tožilstva je glavna hipoteza preiskave, da so ogenj zanetile kresničke oziroma t. i. bengalske svečke, ki so bile pritrjene na steklenice šampanjca in so se preveč približale stropu. Preiskovalci se osredotočajo na vprašanje, ali so bili v objektu upoštevani vsi varnostni standardi, zlasti glede uporabe zvočne izolacije iz pene na stropu, ki naj bi hitro zagorela. Medtem ko lastnik vztraja, da so bili vsi predpisi izpolnjeni, se je v letovišču zbralo približno 2.000 ljudi na žalni procesiji v spomin na žrtve, med katerimi so bili večinoma mladi ljudje. Identifikacija žrtev še poteka, lokalna skupnost pa se spopada z globoko žalostjo zaradi najhujše tovrstne tragedije v regiji v zadnjih desetletjih.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta upravljala objekt v času nesreče. Po navedbah policije se preiskovanca soočata z obtožbami uboja iz malomarnosti, saj je bilo v času izbruha ognja v kletnih prostorih bara prekomerno število mladih obiskovalcev. Požar, ki je izbruhnil v četrtek okoli 1.30 zjutraj, je poleg smrtnih žrtev zahteval tudi 119 poškodovanih, od katerih so mnogi v kritičnem stanju. Preiskovalci se osredotočajo na kršitve varnostnih protokolov in vprašanje, zakaj je bilo v prostorih bara bistveno več ljudi, kot je bilo dovoljeno. Tragedija v priljubljenem smučarskem središču je sprožila obsežno forenzično preiskavo, ki bo skušala ugotoviti natančen vzrok vžiga v nabito polni kleti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta se v ponedeljek pojavila pred zveznim sodnikom v New Yorku, potem ko so ju ameriške sile v soboto zajele v vojaški operaciji v Caracasu. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje narkoterorizma in nezakonitega uvoza kokaina v Združene države Amerike. Obtožnica bremeni venezuelskega voditelja vodenja kartela, ki je domnevno sodeloval pri razpečevanju prepovedanih drog v sodelovanju s kolumbijskimi uporniškimi skupinami. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Kitajska je od Washingtona zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge, medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron izjavil, da Francija metod, ki so jih Združene države uporabile za zajetje tujega državnika, ne podpira in ne odobrava. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem komentiral odnose s Kitajsko in pomen operacije za nacionalno varnost ZDA. Postopek se nadaljuje pod strogimi varnostnimi ukrepi v zveznem priporu.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek deset oseb spoznalo za krive grobega spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojeni so prek spleta širili neresnične in žaljive trditve, da je soproga predsednika Emmanuela Macrona transspolna oseba, ki se je rodila kot moški. Poleg navedb o njeni spolni identiteti so se obtožbe nanašale tudi na njeno spolno usmerjenost, kar je sprožilo buren odziv v francoski javnosti in pravni sistem spodbudilo k ukrepanju proti kibernetskemu ustrahovanju. Sodni proces se je končal z obsodilno sodbo, pri čemer je Brigitte Macron poudarila nedotakljivost družinske zgodovine in zasebnosti. Primer predstavlja pomemben mejnik v boju proti širjenju dezinformacij in sovražnega govora na družbenih omrežjih, uperjenega proti javnim osebnostim. Med obsojenimi so se znašli posamezniki različnih profilov, vključno z nekaterimi javnimi uslužbenci, ki so sodelovali pri razširjanju teorij zarote, ki so neposredno škodile ugledu prve dame in njene družine.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek izreklo obsodbe desetim osebam, ki so prek spleta širile neresnične trditve, da se francoska prva dama Brigitte Macron ni rodila kot ženska. Obtoženci so bili spoznani za krive spletnega nadlegovanja, saj so aktivno razširjali spekulacije o njeni transspolnosti. Sodišče je vsem desetim odredilo obvezno usposabljanje o spletnem nadlegovanju, hkrati pa jim je izreklo pogojne zaporne kazni. Najvišja izrečena pogojna kazen znaša osem mesecev zapora, čeprav je tožilstvo zahtevalo do leto dni pogojne zaporne kazni. Sodni postopek se je osredotočal na sistematično širjenje lažnih informacij in seksističnih komentarjev, ki so močno posegli v zasebnost in dostojanstvo prve dame. Sodba predstavlja jasen signal francoskega pravosodja proti organiziranemu spletnemu ustrahovanju in dezinformacijam. Proces je pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost, saj poudarja težave, s katerimi se javne osebnosti spopadajo v digitalni dobi pri zaščiti svoje integritete pred neutemeljenimi napadi.

Več kot 400 turistov, med katerimi so državljani Francije, Rusije in drugih držav, je ostalo ujetih na jemenskem otoku Sokotra v Arabskem morju. Do zastoja je prišlo po odpovedi vseh poletov, kar je posledica stopnjevanja napetosti in nemirov, ki v zadnjih dneh pretresajo Jemen. Po razpoložljivih podatkih je med blokiranimi potniki tudi več kot šestdeset ruskih državljanov, ki se ne morejo vrniti s strateško pomembnega otočja. Lokalne oblasti in letalski prevozniki so polete odpovedali zaradi varnostnih tveganj v državi, ki jo že leta pesti državljanska vojna, v zadnjem obdobju pa so se razmere še dodatno zaostrile. Turisti so se na otoku znašli v negotovosti, saj logistične povezave z celino ostajajo prekinjene, diplomatska predstavništva pa poskušajo najti rešitve za njihovo evakuacijo. Otok Sokotra sicer velja za naravni biser pod zaščito Unesca, vendar njegova bližina konfliktnim območjem pogosto povzroča logistične težave za tuje obiskovalce.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obsojenci so prek družbenih omrežij načrtno širili lažne informacije in zlonamerne komentarje, ki so se nanašali predvsem na teorije zarote o njenem spolu in spolni usmerjenosti. Poleg trditev o domnevni spremembi spola so se napadi osredotočali tudi na 24-letno starostno razliko med zakoncema Macron. Sodni proces, ki se je zaključil z obsodbo, je sledil daljšemu obdobju širjenja dezinformacij, v katerem so obtoženi trdili, da se je prva dama rodila kot moški. Sodišče je presodilo, da so takšna dejanja presegla meje svobode izražanja in povzročila neposredno škodo ugledu ter zasebnosti prve dame. Gre za pomembno sodno odločitev na področju boja proti spletnemu nasilju in širjenju lažnih novic v Franciji.

Francosko sodišče je izreklo sodbe desetim osebam, ki so bile obtožene spletnega nadlegovanja prve dame Francije Brigitte Macron. Obtoženci so na svetovnem spletu širili žaljive in zlonamerne trditve o soprogi predsednika Emmanuela Macrona, vključno z neresničnimi navedbami o njeni identiteti. Sodišče je večini prisodilo pogojne zaporne kazni, s čimer je pritrdilo tožilstvu, da so dejanja presegla meje svobode izražanja in posegla v dostojanstvo posameznice. Proces je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj je prva dama aktivno stopila v bran svojemu ugledu. Obramba je med postopkom poskušala izpodbijati težo obtožb, vendar je sodni senat presodil, da je šlo za usklajeno in zlonamerno kampanjo, ki je povzročila osebno stisko. Ta sodba velja za pomemben precedens v Franciji pri pregonu kibernetskega nadlegovanja in širjenja dezinformacij o javnih osebnostih.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega zlostavljanja Brigitte Macron, soproge francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Obtoženci so bili del skupine, ki je prek spletnih omrežij širila žaljive vsebine in izvajala t. i. spletno ustrahovanje, usmerjeno proti prvi dami Francije. Sodišče je v razsodbi poudarilo, da je bilo njihovo ravnanje zlonamerno in da je prestopilo meje svobode izražanja. Obsodba poudarja vse večjo odločnost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja in sovražnega govora na spletu. Primer je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti, saj so bili napadi na Macronovo pogosto povezani z različnimi teorijami zarot in osebnimi diskreditacijami, ki so se sistematično širile po družbenih omrežjih. Sodniki so s svojo odločitvijo postavili jasen zgled, da anonimnost na internetu ne odvezuje odgovornosti za povzročeno škodo posameznikom.

Francijo je v ponedeljek, 5. januarja 2026, zajelo močno sneženje in poledenitev, zaradi česar je Météo France izdal oranžno opozorilo za 26 departmajev. Opozorilo velja za obsežno območje od zahodne obale države prek regije Île-de-France do departmaja Seine-Maritime. Meteorologi napovedujejo, da bo lokalno zapadlo do 15 centimetrov snega, v povprečju pa med 5 in 10 centimetri, kar bo najbolj izrazito na obalnih območjih. Zaradi snežnih razmer se je promet na avtocesti A28 pri kraju Neufchâtel-en-Bray v departmaju Seine-Maritime močno upočasnil, prefekt departmaja Manche pa je dogodek označil za vremensko epizodo izjemnih razsežnosti. Lokalno prebivalstvo poroča, da takšne količine snega niso zabeležili že več let. Pristojne službe opozarjajo na nevarnost poledice in pozivajo k previdnosti na cestah, saj se sneženje nadaljuje tudi v večernih urah.

V luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta je ukrajinska prestolnica Kijev postala tarča novega vala ruskih zračnih napadov, v katerih sta umrli najmanj dve osebi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal, da se bo Kijev ta teden osredotočil na pogovore z evropskimi zaveznicami na dveh ključnih srečanjih, s katerimi želijo pospešiti zaključek ruske agresije. Najpomembnejše srečanje bo potekalo v Parizu, kjer se bodo zbrali predstavniki držav zaveznic, da bi oblikovali skupno strategijo za rešitev najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Napadi so se zgodili v času, ko se Ukrajina trudi ohraniti mednarodno pozornost in podporo, medtem ko Rusija s stopnjevanjem vojaških aktivnosti na terenu poskuša oslabiti ukrajinska pogajalska izhodišča. Kljub nenehnim grožnjam in civilnim žrtvam ukrajinsko vodstvo vztraja pri iskanju diplomatske poti, ki bi temeljila na spoštovanju ozemeljske celovitosti države. Srečanje v Parizu velja za ključen korak pri usklajevanju vojaške in humanitarne pomoči, ki je nujna za dolgoročno stabilnost regije.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja in razširjanja lažnih informacij o soprogi francoskega predsednika Brigitte Macron. Obtoženi so prek spleta širili neutemeljeno teorijo zarote, po kateri naj bi se prva dama rodila kot moški. Skupini osmih moških in dveh žensk je sodišče naložilo kazni, ki vključujejo do osem mesecev pogojne zaporne kazni, ker so s svojimi objavami načrtno škodovali ugledu in zasebnosti predsednikove soproge. Sodba sledi dolgotrajnemu boju Brigitte Macron proti spletnim dezinformacijam, ki so se razširile predvsem v desničarskih in protivladnih krogih. Poleg obsodb zaradi nadlegovanja se prva dama v zadnjem obdobju sooča tudi s kritikami nekaterih feminističnih skupin, kar kaže na polarizirano javno podobo v Franciji. Primer izpostavlja odločnost francoskega pravosodja pri pregonu sistemskega spletnega nadlegovanja in širjenja sovražnih teorij zarote, ki ciljajo na javne osebnosti.

V noči s 3. na 4. januar 2026 je v starosti 89 let umrla Rébecca, dolgoletna žena priznanega francoskega pevca in avtorja Pierra Perreta. Par je bil poročen več kot 60 let, njuno partnerstvo pa je veljalo za enega najbolj stanovitnih v francoskem svetu zabave. Novico o njeni smrti je javnosti sporočil bližnji družinski prijatelj, javnost pa se je na dogodek odzvala z izrazi sožalja 91-letnemu glasbeniku. Rébecca, ki je s Perretom preživela 63 let skupnega življenja, je bila njegova ključna opora skozi celotno kariero. Njuna zveza se je začela v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Perret šele začenjal svojo pot v glasbeni industriji. Smrt soproge predstavlja velik osebni udarec za pevca, ki je v preteklosti v svojih delih večkrat poudaril pomen družine in stabilnega zasebnega življenja. Podrobnosti o vzroku smrti ali pogrebnih slovesnostih za zdaj niso bile javno razkrite.

Sodišče v Parizu je v ponedeljek obsodilo osem moških in dve ženski, ki so bili vpleteni v obsežno kampanjo spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obtoženci so na družbenih omrežjih širili žaljive vsebine in lažne teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Sodišče je takšno delovanje označilo za val sovraštva, ki je resno posegel v dostojanstvo in zasebnost oškodovanke. Izrečene kazni za deset obsojenih vključujejo do osem mesecev pogojne zaporne kazni, globe in obvezno udeležbo na izobraževanjih o spletni etiki. Nekaterim posameznikom je sodišče naložilo tudi prepoved uporabe družbenih omrežij. Sodba predstavlja zaključek sodnega postopka, ki se je začel lani oktobra, in potrjuje odločenost francoskih pravosodnih organov pri pregonu digitalnega nasilja ter širjenja dezinformacij, uperjenih proti javnim osebnostim.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Francija, Združeno kraljestvo in Nemčija so v uradnih izjavah podprle suverenost Danske nad Grenlandijo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovno izrazil namero o prevzemu nadzora nad tem strateškim otokom. Francosko zunanje ministrstvo je poudarilo popolno solidarnost z Dansko, britanski premier Keir Starmer pa je izpostavil, da je prihodnost Grenlandije izključno v rokah njenih prebivalcev in danske države. Nemški zunanji minister Johann Wadephul je ob tem opozoril, da bi lahko zavezništvo NATO po potrebi razpravljalo o krepitvi obrambe otoka, če bi se pritiski stopnjevali. Predsednik grenlandske vlade Jens Frederik Nielsen je Trumpovo retoriko označil za popolnoma nesprejemljivo in žaljivo, pri čemer je ameriške ambicije primerjal z nedavnim ravnanjem ZDA v Venezueli. Napetosti v mednarodni skupnosti so se zaostrile, saj Trumpove izjave o "potrebi po Grenlandiji" povzročajo nemir med zavezniki v okviru zveze NATO. Nemška vlada je ob tem zahtevala tudi pojasnila glede ameriškega posredovanja v Venezueli, kjer je Trump podprl zamenjavo oblasti, ter poudarila nujnost spoštovanja mednarodnega prava in pravice narodov do samoodločbe.

Pariško sodišče je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek družbenih omrežij širili zlonamerne teorije zarote, da se je soproga predsednika Emmanuela Macrona rodila kot moški, ter podajali transfobične in seksistične komentarje. Poleg tega so namigovali na pedofilijo, kar se nanaša na starostno razliko med zakoncema Macron. Sodišče je večini izreklo pogojne zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev, s čimer je pravno sankcioniralo orkestrirano kampanjo dezinformacij. Postopek je pokazal na resnost spletnega nasilja in širjenja lažnih trditev, ki posegajo v dostojanstvo posameznika. Izrečene kazni so jasen signal francoskega pravosodja proti širjenju škodljivih spletnih vsebin in teorij zarote, ki so se v zadnjih letih močno razširile.

Švicarske oblasti so v nedeljo potrdile, da so uradno identificirale vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja zajel bar Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana. Med smrtnimi žrtvami prevladujejo mladi, saj je bila več kot polovica pokojnih mladoletnih, najmlajša žrtev pa je bila stara le 14 let. Preiskava je razkrila, da so bili med umrlimi poleg švicarskih državljanov tudi tujci iz Italije, Romunije, Francije, Turčije, Združenih arabskih emiratov in drugih držav. Policija v kantonu Valais je sporočila, da se preiskava vzroka tragedije osredotoča na uporabo t.i. fontan oziroma iskrivih svečk na steklenicah šampanjca. Te naj bi bile po prvih ugotovitvah postavljene preblizu stropa, kar je povzročilo bliskovit vžig in eksplozijo v natrpanem prostoru. V požaru je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 119 ljudi, ki so jih zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane bolnišnice v Švici in sosednjih državah. Zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti so oblasti uvedle kazensko preiskavo proti vodstvu lokala. Medtem ko se skupnost v Crans-Montani spominja žrtev s tihimi procesijami in žalno mašo, je švicarska vlada za prihodnji teden napovedala nacionalni dan žalovanja. Dogodek velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini države, ki je močno pretresla celotno evropsko javnost.

Francosko sodišče je desetim osebam prisodilo zaporne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev zaradi spletnega nadlegovanja prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spletnih omrežij sistematično širili lažne trditve in teorije zarote, po katerih naj bi se soproga francoskega predsednika rodila kot moški. Poleg zapornih kazni so morali obsojeni oškodovanki solidarno izplačati tudi 10.000 evrov odškodnine za povzročeno moralno škodo. Razsodba predstavlja pomemben pravni precedens v boju proti dezinformacijam in ciljnemu spletnemu nasilju nad javnimi osebnostmi. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da so obsojenci s svojimi objavami prestopili mejo svobode izražanja in zavestno sodelovali pri diskreditaciji prve dame. Kampanja, ki se je oprla na neresnične biografske podatke, je povzročila znatno vznemirjenje javnosti in posegla v dostojanstvo žrtve. Današnja sodba sledi širšim prizadevanjem francoskih oblasti za regulacijo spletnega prostora in zaščito posameznikov pred organiziranim obrekovanjem, ki se pogosto uporablja kot politično orodje za spodkopavanje integritete državnih voditeljev in njihovih družinskih članov.