Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izpostavil nujnost ameriške prisotnosti na Grenlandiji, pri čemer je poudaril, da Združene države Amerike otok potrebujejo predvsem zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi naravnih virov. V izjavi na letalu Air Force One je v sproščenem vzdušju ocenil, da Danska ne zmore ustrezno braniti tega avtonomnega ozemlja. Trump se je ob tem pošalil na račun nedavne okrepitve danskega obrambnega sistema, ko je dejal, da so obrambo okrepili zgolj z novimi pasjimi vpregami, kar je sprožilo smeh med prisotnimi. Čeprav Trump ni podal konkretnih odgovorov o morebitnih takojšnjih ukrepih glede priključitve ali nakupa otoka, njegove poteze kažejo na dolgoročno strategijo. Prizadevanja za prevzem nadzora nad Grenlandijo so se stopnjevala po decembrskem imenovanju posebnega odposlanca, kar je povzročilo precejšnje diplomatske napetosti med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko danska stran in Evropska unija odločno nasprotujeta kakršnim koli pogovorom o prodaji ozemlja, Trump vztraja pri tezi, da je Grenlandija ključna za strateške interese ZDA v arktični regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike zaradi potreb nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. V izjavah na letalu Air Force 1 je pojasnil, da Danska ne more ustrezno poskrbeti za to avtonomno ozemlje v Arktiki. Njegove besede so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Diplomatska napetost se stopnjuje v času, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko so Združene države prevzele začasno upravljanje Venezuele, je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez na Donalda Trumpa naslovila javni poziv k miru in dialogu. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Južni Ameriki in sočasno vztrajanje pri ozemeljskih težnjah na severu povzročata zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpov pristop, ki temelji na uporabi vojaške moči za doseganje političnih in strateških ciljev, postal vzgled drugim avtoritarnim voditeljem po svetu.

Danska premierka Mette Frederiksen je prejela močno diplomatsko podporo nordijskih zaveznic po svojem pozivu Združenim državam Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede Grenlandije. Švedska, Norveška in Finska so se pridružile danski vladi pri pošiljanju jasnega sporočila novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer so poudarile enotnost regije pri vprašanju suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ta usklajena reakcija sledi obnovljenemu ameriškemu zanimanju za nakup ali prevzem večjega vpliva nad strateško pomembnim otokom. Skandinavske države in Finska so izrazile solidarnost z Dansko, saj Trumpove napovedi razumejo kot spodkopavanje stabilnosti na Arktiki. Premierka Frederiksen je v svojih izjavah poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje, povezane s tem vprašanjem, nesprejemljive v odnosih med tesnimi zaveznicami v zvezi NATO. Diplomatski pritisk nordijskega bloka kaže na resnost razmer in odločnost evropskih partneric, da zaščitijo obstoječo ureditev v regiji, ki postaja vse bolj geostrateško izpostavljena zaradi podnebnih sprememb in novih plovnih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na poti v Washington z letala Air Force One znova izrazil ambicijo, da bi Grenlandija postala del ozemlja Združenih držav Amerike. Svoje zahteve je utemeljil s strateškim pomenom otoka na Arktiki, ki po njegovem mnenju postaja ključen za ameriško nacionalno varnost. Trumpove izjave prihajajo v času povečanih napetosti z Dansko, saj je danska premierka predsednika že večkrat pozvala, naj preneha z ogrožanjem suverenosti njihovega avtonomnega ozemlja. Dodatno negotovost v regiji sproža nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, kar je med prebivalci in oblastmi na Grenlandiji okrepilo strah pred morebitno aneksijo. Kljub jasnim zavrnitvam iz Københavna in Nuuka Trump vztraja pri svojem načrtu, ki ga vidi kot del širše geopolitične strategije v arktični regiji. Vprašanje nadzora nad tem strateško pomembnim otokom tako ostaja ena najbolj kontroverznih točk njegove zunanje politike, ki močno vpliva na odnose s ključnimi zaveznicami v okviru zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatske napetosti z napovedjo, da nameravajo Združene države Amerike v približno dveh mesecih prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Kot razlog za takšno potezo je Trump navedel potrebe ameriške nacionalne varnosti, kar pa je naletelo na oster odpor danske vlade in lokalnih oblasti na otoku. Danska premierka je predsednika pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o aneksiji, ter poudarila, da ozemlje ni naprodaj. Francija je ob tem že izrazila polno solidarnost z Dansko in opozorila, da spreminjanje meja s silo v sodobnem svetu ni dopustno. Poleg ozemeljskih pretenzij na severu je Trump zaostril tudi retoriko do Teherana. Iranskim oblastem je zagrozil s silovitim vojaškim odgovorom, če bi med trenutnimi protesti v državi prišlo do ubojev demonstrantov. Dogajanje sledi nedavnim ameriškim vojaškim in političnim akcijam v Latinski Ameriki, kjer je Trumpova administracija po lastnih navedbah prevzela nadzor nad Venezuelo in tamkajšnjim predsednikom Nicolásom Madurom. Ta serija agresivnih zunanjepolitičnih potez kaže na znatno zaostritev ameriške doktrine pri uveljavljanju geostrateških interesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo namero o nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv Danske. Trump je poudaril, da Združene države Amerike strateško potrebujejo to ozemlje, ki sicer uživa status avtonomnega dela Kraljevine Danske. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in vzpostavile vojaško prisotnost, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Múte Bourup Egede sta predloge o prodaji otoka kategorično zavrnila. Egede je poudaril, da Grenlandija ni naprodaj, Frederiksenova pa je Trumpove izjave označila za nesprejemljive. Kljub temu, da sta obe državi članici zveze NATO in tesni zaveznici, Trumpovo vztrajanje pri ozemeljskih težnjah v Arktiki povzroča precejšnje diplomatske napetosti. Ameriški predsednik je ob tem vzporedno stopnjeval pritiske na Venezuelo, kjer je novi vršilki dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez zagrozil s hudimi posledicami, če ne bo upoštevala ameriških zahtev.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posegu v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, stopnjeval pritiske na več držav, vključno s Kubo, Iranom in Kolumbijo. Trump je javno izjavil, da je Kuba »pripravljena na padec«, ter hkrati zagrozil z izjemno ostrimi ukrepi proti Iranu. Njegova retorika se je razširila tudi na vprašanje Grenlandije, kar kaže na širšo strategijo uveljavljanja ameriških interesov s silo ali diplomatskim pritiskom. Zajetje venezuelskega voditelja v Caracasu je očitno služilo kot povod za novo serijo groženj v regiji in širše. Trump je dogajanje v Venezueli izkoristil za napoved neomejene vojaške prisotnosti v tej državi, obenem pa je sosednjim državam jasno sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na nove intervencije. Napetosti so se dodatno povečale po likvidaciji kubanske predsedniške garde, ki je varovala Madura, kar je Trump označil za dokaz ameriške premoči.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju ponovno izpostavil strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je napovedal, da se bo vprašanju statusa otoka podrobneje posvetil v prihodnjih dvajsetih dneh, s čimer je znova odprl diplomatsko občutljivo temo, ki je že v preteklosti povzročila napetosti med Washingtonom in Københavnom. Čeprav podrobnosti o načrtovanih ukrepih niso bile razkrite, je predsednik zavrnil neposredna vprašanja o konkretnih korakih, ki jih namerava izvesti. Njegove izjave prihajajo po tem, ko je že pred časom izrazil željo po nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Trump vztraja, da zanimanje ZDA ne temelji zgolj na bogatih naravnih virih oziroma mineralih, temveč predvsem na geostrateški legi, ki je ključna za ameriško nacionalno varnost v Arktični regiji. Danska vlada in lokalne grenlandske oblasti so takšne namere že večkrat odločno zavrnile, saj otok ni naprodaj, vendar Trumpove najnovejše napovedi kažejo, da ZDA od svojih načrtov ne odstopajo.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z izjavami o morebitnem nakupu ali prevzemu Grenlandije. Odziv danske premierke je sledil objavi intervjuja v reviji The Atlantic, v katerem je Trump znova izrazil zanimanje Združenih držav Amerike za ta strateško pomemben arktični otok. Frederiksenova je v svojih izjavah poudarila, da ZDA nimajo nikakršne pravice do aneksije Grenlandije, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske. Danska vlada je v svojem nastopu odločno zavrnila kakršne koli pogovore o prodaji ozemlja, saj so tamkajšnje oblasti Grenlandijo označile za neločljiv del svoje države, ki ni na prodaj. Diplomatska napetost med državama se je povečala, saj takšne retorične poteze Washingtona v Københavnu vidijo kot nespoštljive do suverenosti danske krone in grenlandske avtonomije. Kljub tesnemu zavezništvu znotraj zveze NATO, vprašanje prihodnosti Arktike ostaja točka trenja v odnosih med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli ponovno obudil svoje ambicije po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo nove napetosti z Dansko. Trump je v nedeljo zvečer na krovu letala Air Force One poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za otok zaradi strateške lege in nacionalne varnosti, hkrati pa je podvomil v sposobnost Danske za upravljanje tega ozemlja. Danska premierka Mette Frederiksen se je na izjave odzvala s pozivom Washingtonu, naj preneha z grožnjami o aneksiji. Sočasno se razmere v Venezueli po zajetju Nicolása Madura ne umirjajo. Trump je opozoril na možnost novega vojaškega posredovanja, če se začasna voditeljica Delcy Rodríguez ne bo podredila ameriškim zahtevam. Venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie je sicer pozdravila Madurov padec, vendar opozarja, da normalizacija države ne bo mogoča, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki in dokler se v celoti ne spoštuje volja ljudstva z lanskih volitev. Ameriški uradniki so medtem razkrili, da so bili ravno Madurovi posmehljivi nastopi in ples na televiziji v času največjih pritiskov ključni dejavnik, ki je Belo hišo prepričal v nujnost neposredne vojaške akcije.

Po obsežni vojaški operaciji posebnih enot Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so zajeli dosedanjega predsednika Nicolása Madura, je vodenje Venezuele prevzela Delcy Rodríguez. Vrhovno sodišče Venezuele je 56-letno dosedanjo podpredsednico imenovalo za začasno predsednico države. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se bo v ponedeljek prvič zagovarjal pred sodiščem. Obtožnica mu med drugim očita zaroto za narkoterorizem in uvoz kokaina v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sprožil val groženj tudi proti drugim državam v regiji. Posebej je izpostavil Kolumbijo in njenega predsednika Gustava Petra, ki ga je obtožil vpletenosti v trgovino s kokainom in mu napovedal skorajšnji konec dejavnosti. Poleg napetosti v Južni Ameriki je Trump ponovno obudil svoje zahteve po nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv danske vlade, ki je ZDA pozvala k prekinitvi tovrstnih groženj. Analitiki ocenjujejo, da so glavni motivi za ameriško posredovanje v Venezueli predvsem tamkajšnje bogate zaloge nafte.

Donald Trump je še zaostril spor z Dansko glede Grenlandije z novimi aneksionističnimi fantazijami in posmehljivimi pripombami na račun Danske. Več nordijskih držav je enotno zavrnilo ameriške zahteve.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, ponovno usmeril svojo pozornost proti Grenlandiji. Trump je na krovu predsedniškega letala Air Force One poudaril strateški pomen otoka in izrazil zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v okoliških vodah. Po njegovih besedah so obale Grenlandije 'popolnoma prekrite' z ladjami omenjenih dveh velesil, kar po mnenju Bele hiše ogroža ameriške nacionalne interese. Danska premierka Mette Frederiksen se je na Trumpove izjave odzvala z odločnim nasprotovanjem in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja Grenlandije, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost nad naraščajočimi ameriškimi vojaškimi ambicijami na Arktiki. Kritiki Trumpovo zunanjo politiko, ki vključuje aretacijo tujih voditeljev in ozemeljske pretenzije, označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in potrdil svoje ambicije po pridobitvi tega avtonomnega ozemlja. V pogovoru za revijo The Atlantic je Trump izpostavil naraščajočo prisotnost Rusije in Kitajske na otoku kot ključni razlog za potrebo po ameriškem nadzoru. Pri tem je namignil, da Venezuela morda ni bila zadnja država, kjer so ZDA intervenirale, kar kaže na agresivnejšo zunanjepolitično doktrino njegove administracije. Napovedi o morebitni priključitvi so sprožile oster odpor v Köbenhavnu in Nuuku. Danska premierka Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nespoštljive in poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja, ki je pod dansko krono. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je pridružil kritikam in poudaril, da so Trumpove objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo otok z ameriško zastavo, povsem neprimerne, čeprav je hkrati miril domačo javnost, da strah pred dejansko aneksijo ni potreben.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško invazijo na Venezuelo, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura. Dan po tem dogodku je Trump ponovno obudil svojo namero o priključitvi Grenlandije k ZDA. Kot glavno utemeljitev za ta korak je navedel krepitev ameriškega obrambnega sistema in strateški položaj otoka v Arktiki, ki je bogat z naravnimi viri, vključno s kritičnimi minerali. Predsednik je poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo za zagotavljanje nacionalne varnosti, kar so podprli tudi tesni sodelavci iz Bele hiše z objavami na družbenih omrežjih. Hkrati je Donald Trump ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Odzval se je na protivladne proteste v Iranu, ki so se začeli konec decembra zaradi visokih cen in hiperinflacije, kasneje pa prerasli v širše politično gibanje. Trump je iranske oblasti opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bodo varnostne sile nadaljevale z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Po navedbah ameriškega predsednika so ZDA pripravljene na takojšen napad, če bo prišlo do novih civilnih žrtev, s čimer se dodatno zaostrujejo že tako napeti odnosi med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil prepričanje, da Združene države Amerike za zagotavljanje nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. Kot ključna razloga za tovrstne ambicije je navedel povečano grožnjo ruskih in kitajskih ladij v arktični regiji. Trump je ob tem poudaril, da Danska po njegovem mnenju ni sposobna ustrezno poskrbeti za varnost tega avtonomnega ozemlja. Do izjav je prišlo le nekaj ur po tem, ko ga je danska premierka Mette Frederiksen javno pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Besedni spor glede največjega otoka na svetu se je zaostril v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Trumpova administracija meni, da je strateška lega Grenlandije ključna za ameriško obrambo. Kljub jasnemu nasprotovanju Kopenhagna Trump vztraja pri ideji o priključitvi oziroma nakupu otoka, kar je bila njegova želja že v prvem predsedniškem mandatu.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike do Grenlandije in pozvala administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj preneha groziti svoji zgodovinski zaveznici. Napetosti so se stopnjevale, potem ko je Trump potrdil svoj interes za priključitev otoka, kar je v danski in evropski javnosti sprožilo val ogorčenja. Frederiksen je poudarila, da so kakršna koli namigovanja o prevzemu nadzora nad Grenlandijo absurdna. Strah pred ameriškim ekspanzionizmom se je močno okrepil po sobotni vojaški intervenciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je napovedal, da bodo ZDA državo upravljale nedoločen čas in izkoriščale njene naftne zaloge. Takšna neposredna vojaška posredovanja v Latinski Ameriki, vključno z blokadami in raketnimi napadi na tihotapce drog, so povzročila globoke politične delitve v regiji. Medtem ko nekateri desno usmerjeni voditelji v Latinski Ameriki podpirajo Trumpovo politiko dominance, kritiki opozarjajo na vrnitev v obdobje odkritega ameriškega imperializma, ki zdaj ogroža tudi evropske interese na Arktiki.

Po vojaškem posegu v Venezueli je Donald Trump poudaril, da so ZDA prevzele glavno odgovornost v državi in vodijo pogajanja z novo imenovanimi uradniki. Napovedal je tudi možnost drugega napada, če venezuelska vlada ne bo sodelovala. ZDA so za vodenje tranzicije v Venezueli izbrale Delcy Rodríguez, podpredsednico, ki je blizu naftni industriji. Prevzem Madura je razdelil regijo, pri čemer so Trumpovi zavezniki navdušeni, nasprotniki pa ogroženi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem intervjuju ponovno izrazil interes za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je sprožilo oster odziv danske politike. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nesmiselne in ga pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Odnosi med zaveznicama so se zaradi vztrajanja Washingtona pri tej temi ponovno ohladili, čeprav Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj. Hkrati se v Združenih državah Amerike stopnjujejo ugibanja o prihodnjem odnosu med Trumpom in vrhovnim sodiščem. Čeprav je sodišče do zdaj odlagalo neposredne konflikte s predsednikom, analitiki opozarjajo, da bi se to v novem letu lahko spremenilo. Trumpova administracija se namreč sooča s številnimi pravnimi izzivi, ki bi lahko zahtevali dokončno presojo najvišje sodne instance v državi, kar bi lahko načelo dosedanje razmeroma stabilno zavezništvo med Belo hišo in konservativno večino na sodišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatsko napetost z izjavami o strateški nujnosti priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Trump je v svojih objavah na družbenih omrežjih in javnih nastopih poudaril, da je otok ključen za ameriško nacionalno varnost, predvsem zaradi naraščajoče prisotnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah Danska nima zadostnega nadzora nad območjem, ki bi lahko dolgoročno zagotavljal stabilnost regije v luči globalnih geopolitičnih premikov. Odziv Grenlandije in Danske je bil takojšen in oster. Voditelji Grenlandije so predsednika pozvali, naj preneha z namigovanji o aneksiji ali prevzemu otoka, saj Grenlandija ni naprodaj. Kljub temu, da je Danska Trumpove ambicije že v preteklosti označila za absurdne, ameriški predsednik vztraja pri argumentu, da bi bil nakup otoka strateška naložba, podobna nakupu Aljaske v 19. stoletju. Spor se je dodatno zaostril po objavah ameriških vplivnežev z bližnjimi vezmi z Belo hišo, ki so na spletu podpirali tovrstne ozemeljske težnje.