V Grčiji so se pojavili različni odzivi na prihajajoče vladne napovedi na sejmu v Solunu (ΔΕΘ). Medtem ko vlada trdi, da je dosegla pomembno zmanjšanje davčnih utaj, sindikati pozivajo k protestom zaradi zaščite dohodka. Opozicijske stranke so kritične do vladnih ukrepov, medtem ko se pripravljajo na komunikacijsko protiofenzivo.

V Gvajani so potekale splošne volitve, na katerih so volivci izbirali 65 članov parlamenta in predsednika. Izid volitev bo odločil o tem, kako bo država upravljala z bogastvom, ki ga prinaša naftni sektor. Mnogi volivci menijo, da so te volitve najpomembnejše v zadnjih desetletjih, saj bo zmagovalna stranka nadzirala več milijard dolarjev prihodkov od nafte.

Venezuelski minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je izjavil, da je država pripravljena odgovoriti na morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na njenem ozemlju. Padrino je navedel, da je v državi nameščenih 10.380 vojakov, katerim se je v zadnjih dneh pridružilo še 15.000 pripadnikov vojske in milice v obmejnih državah s Kolumbijo, Táchira in Zulia.

Spor z Venezuelo glede regije Esequibo zaznamuje volilno kampanjo v Gvajani. Vladajoča stranka izpodbija povezave podjetnika Azruddina Mohameda, ki je pod sankcijami, s Caracasom. Gospodarski razcvet v državi ne odpravlja nezadovoljstva med prebivalstvom.

V Aberdeenshiru na Škotskem je v prometni nesreči umrl 29-letni motorist. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Alford, ko je motorist trčil v avtomobil Volkswagen Touareg. Voznica in sopotnica v avtomobilu sta bili lažje poškodovani in oskrbljeni. Cesta A97 je bila zaradi preiskave zaprta deset ur.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

Predsednik Nicolás Maduro je začetek vpoklica v bolivarsko milico označil za popoln uspeh, hvalil je patriotizem in ljubezen do Venezuele. Na njegov poziv se je odzvalo na stotine ljudi. Napotil je 4,5 milijona pripadnikov milice, da bi zagotovili suverenost države, medtem ko so ZDA napotile vojaške ladje, vohunska letala in podmornice proti Venezueli, zaradi domnevnega kartelnega nasilja.

Visoki predstavniki držav Amazonije so se zbrali v Kolumbiji, da bi se dogovorili o skupnem načrtu za zaščito deževnega gozda. Predsedniki držav Južne Amerike, ki si delijo Amazonski bazen, so se skupaj z voditelji domorodnih ljudstev zbrali, da bi dosegli sporazum o skupnih prizadevanjih za ohranitev tega ključnega ekosistema.

Po tem, ko so ZDA napotile tri bojne ladje v bližino Venezuele, se je povečala zaskrbljenost v Latinski Ameriki. Brazilija je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ameriške vojske, bolivijski predsednik Luis Arce pa je ostro obsodil ameriško vojaško napotitev v bližini Venezuele.

Vlada Venezuele je Gvajani izročila uradno protestno noto zaradi začetka delovanja ladje za proizvodnjo, skladiščenje in raztovarjanje 'One Guyana' ameriškega podjetja ExxonMobil v vodah, ki jih Caracas šteje za območje, ki še ni dokončno določeno. Venezuela zahteva prekinitev teh operacij v bloku Stabroek.

Vlada Venezuele je izrazila "najostrejši protest" proti Gvajani zaradi začetka naftnih operacij podjetja ExxonMobil v vodah, ki jih Caracas šteje za nedefinirane. Venezuela je poslala verbalno noto Gvajani in opozorila ExxonMobil ter druga podjetja, da lahko takšne akcije povzročijo politične in pravne posledice. ExxonMobil naj bi s tem projektom povečal zmogljivost v Gvajani na več kot 900.000 sodčkov nafte na dan.

ExxonMobil je podpisal sporazum za raziskovanje nafte in plina na obsežnem območju blizu Trinidada in Tobaga, kljub pritisku na državo, da se osredotoči na zeleno energijo. Iskanje bo potekalo ob vzhodni obali Trinidada. Podpis sporazuma sledi desetletju po odkritju največjega nahajališča v Gvajani.

Orkan Erin, ki je dosegel 3. kategorijo, je povzročil evakuacije na območju Outer Banks v Severni Karolini, kjer so pričakovali obalno poplavljanje od torka do četrtka. Zaradi velikih valov je obstajala nevarnost izolacije tega območja. Izdana so bila opozorila o tropski nevihti, ko se je orkan približeval obali.

Gvajana je ponovno izrazila svojo zavezanost reševanju ozemeljskega spora z Venezuelo glede regije Esequibo na miren način in v skladu z mednarodnim pravom, preko postopka pred Meddržavnim sodiščem (CIJ). Venezuela je že pred tem izjavila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ glede Esequiba. Spor sega v leto 1899, ko je Pariška arbitraža dodelila suverenost nad ozemljem takratni Britanski Gvajani.

Venezuela je ponovila, da ne bo priznala nobene odločitve Meddržavnega sodišča (CIJ) glede ozemeljskega spora z Gvajano glede regije Esequibo, bogate z nafto. Podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da Gvajana poskuša ponoviti Pariško arbitražo. Venezuela vztraja, da je edini veljavni mehanizem za rešitev spora Ženevski sporazum iz leta 1966. Venezuelska vlada je CIJ predložila dodatne dokaze o svoji suverenosti nad Esequibom.

Venezuela je predložila Meddržavnemu sodišču (CIJ) nov dokument, ki vsebuje dodatne dokaze o zgodovinski resnici glede ozemlja Gvajane Essequibe. Vlada Venezuele je poudarila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ v zvezi s tem ozemeljskim sporom z Gvajano. Predložitev dokumenta ne pomeni priznanja pristojnosti CIJ v tem sporu.

Nicolás Maduro je obtožil Združene države Amerike 'nenavadnih groženj' po napotitvi vojakov na Karibe in zatrdil, da je Venezuela 'zatrla' Tren de Aragua. Zaradi grožnje Donalda Trumpa je Maduro aktiviral poseben varnostni načrt in razporedil 4,5 milijona milicionnikov po vsej državi, da bi okrepil svojo varnost.

18. julij 2025 je zaznamoval konec pomembnega obdobja za ExxonMobil v Gvajani, kar predstavlja strateški poraz za energetskega velikana. Dogodek, ki ga je poročala Misión Verdad, nakazuje na resne izzive za podjetje v regiji, čeprav podrobnosti o naravi poraza niso v celoti razjasnjene. Povezave kažejo na nadaljnje informacije, ki bodo objavljene 26. julija 2025, medtem ko so se pogodbe za 25. julij 2025 nanašale na druga področja brez podrobnejšega opisa.

Podjetje Bell Textron, ameriški proizvajalec helikopterjev, se je znašlo v središču spora v Gvajani. Poslovnež Lex Barker, nekdanji zastopnik podjetja v tej južnoameriški državi, naj bi bil vpleten v poskuse umorov in zasege skladišč, kar nakazuje na neetične in nasilne metode posrednikov pri orožju. Dogajanje poudarja napetosti in nepredvidljivost v poslu z orožjem v regiji.

Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v sredo zjutraj odpotoval v Kooperativno republiko Gvajano, da bi se udeležil ustanovnega dogodka Globalne zveze za biotsko raznovrstnost. Abinader je odšel ob 7:29 zjutraj iz letalske baze San Isidro. Po udeležbi na dogodku se bo vrnil še isti dan popoldne.