V 88. letu starosti je v petak, 2. januarja 2026, v Zagrebu umrl priznani hrvaški zgodovinar in akademik Nikša Stančić. O njegovi smrti je javnost obvestila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti (HAZU), katere redni član je bil. Stančić se je rodil leta 1938 v Starem Gradu na otoku Hvaru, svojo akademsko pot pa je posvetil raziskovanju hrvaške zgodovine, pri čemer je veljal za enega največjih strokovnjakov na svojem področju. Svojo izobraževalno pot je začel v Splitu, nato pa leta 1964 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1979 tudi doktoriral. Kot profesor je svoje znanje predajal številnim generacijam študentov v Zagrebu in Splitu, deloval pa je tudi kot zunanji urednik pri različnih založbah. Njegovo delo je ključno za razumevanje hrvaškega narodnega preporoda in družbenih procesov v 19. stoletju, s čimer je pustil neizbrisen pečat v hrvaškem zgodovinopisju.

Hrvatski radio (HRT) je ob praznovanju svoje 100-letnice delovanja postavil nov Guinnessov svetovni rekord v kategoriji radijskega maratona z največjim številom voditeljev. V zgodovinskem radijskem dogodku so sodelovali voditelji z vseh dvanajstih radijskih postaj v okviru sistema HRT, ki so se v etru neprekinjeno izmenjevali vsakih 15 minut. To je bilo prvič, da se je celoten radijski sistem hrvaške nacionalne radiotelevizije združil v enotnem, neprekinjenem programu. Dogodek, ki je potekal na Drugem programu Hrvatskega radia, je izpolnil vse stroge pogoje za vpis v knjigo rekordov pod uradnim nazivom 'Most hosts in radio talk show relay'. Dosežek ne predstavlja le simboličnega praznovanja častitljive obletnice ustanovitve radia, temveč tudi tehnično in organizacijsko koordinacijo med regionalnimi in nacionalnimi postajami. S tem dejanjem se je hrvaški javni servis vpisal v svetovno radijsko zgodovino, hkrati pa je poudaril pomen radia kot medija v sodobnem času.

Prebivalci po vsem svetu so s praznovanji na prostem, koncerti in tradicionalnimi ognjemeti obeležili prehod v leto 2026. Praznovanja so se pričela v pacifiških otoških državah in se prek avstralskega Sydneyja ter azijskih metropol nadaljevala proti Evropi in ameriški celini. Množice so se zbrale na mestnih trgih v različnih časovnih pasovih, da bi se poslovile od leta 2025, ki so ga mnogi označili za polnega izzivov. Dogodki so minili v znamenju optimizma in želja po mirnejšem ter srečnejšem novem letu. V številnih prestolnicah so organizatorji pripravili svetlobne spektakle, ki so v središča mest privabili na desettisoče ljudi. Kljub varnostnim ukrepom v nekaterih večjih mestih so praznovanja po prvih poročilih minila mirno in brez večjih izgredov, kar je ljudem omogočilo sproščeno druženje ob vstopu v novo koledarsko obdobje.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića preiskujejo zaradi suma sistemske korupcije in podkupovanja pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Specializirano državno tožilstvo je sprožilo preiskavo, ki vključuje domače in tuje investitorje. Televizija Slovenija je v oddaji Tarča objavila nove podrobnosti primera.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo sporočil, da v kazenski ovadbi, ki jo je proti njemu vložil pevec Marko Perković Thompson, ne vidi nobene podlage za kazensko odgovornost. Tomašević, ki je tudi vidni član stranke Možemo!, je poudaril, da je v celotnem postopku ravnal v skladu z zakonom in da mestu Zagreb ni bila povzročena nobena finančna škoda. Spor med županom in glasbenikom se je zaostril zaradi načrtovanega koncerta v zagrebški Areni, ki bi se moral odviti konec decembra. Župan je v svojem nagovoru javnosti pojasnil, da so bile vse odločitve mestne uprave sprejete na podlagi veljavnih predpisov. Thompsonove očitke o politični motiviranosti prepovedi nastopa je zavrnil kot neutemeljene. Tomašević je ob tem nakazal, da bo mesto vztrajalo pri svojih odločitvah glede uporabe javnih prostorov za dogodke, ki po mnenju mestne oblasti ne ustrezajo standardom ali povzročajo varnostna tveganja. Gre za nadaljevanje dolgotrajnih napetosti med liberalno zagrebško oblastjo in podporniki desničarskega glasbenika.

Zagrebški župan Tomislav Tomašević je v sredo zavrnil vse očitke iz kazenske ovadbe, ki jo je proti njemu vložil glasbenik Marko Perković Thompson. Župan je poudaril, da pri svojih odločitvah ni kršil zakonodaje in da mestni proračun Zagreba z njegovimi dejanji ni bil finančno oškodovan. Tomašević je v izjavi za medije pojasnil, da so bili vsi postopki v zvezi z načrtovanimi koncerti izpeljani transparentno in v skladu s predpisi. Spor med županom in pevcem se je zaostril zaradi pogojev za izvedbo koncertov v hrvaški prestolnici. Tomašević je izpostavil, da Zagreb ni niti prvo niti edino mesto na Hrvaškem ali v Evropi, kjer določen dogodek ni prejel dovoljenja, če niso bili izpolnjeni vsi pogodbeni in pravni pogoji. Po županovih besedah v njegovem ravnanju ni mogoče najti nikakršne kazenske odgovornosti, saj je deloval izključno v javnem interesu in v okviru svojih pristojnosti.

Odvetniška ekipa hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona je na Urad za zatiranje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena zaradi zavrnitve izdaje dovoljenja za drugi koncertni termin v zagrebški Areni, ki bi moral potekati 28. decembra 2025. Spor se je zaostril po tem, ko je župan Tomašević javno potrdil, da dodatnega koncerta ne bo dopustil, svojo odločitev pa utemeljil s skrbjo za interese meščanov in zavračanjem zunanjih pritiskov. Župan Tomašević je v nastopu na nacionalni televiziji poudaril, da mestna oblast ne bo popustila pri svojih pogojih glede uporabe ustaških simbolov in pozdravov na javnih prireditvah. Spor med glasbenikom in mestnimi oblastmi traja že več tednov, saj je bil odobren le prvi termin koncerta, 27. decembra, ki je bil hitro razprodan. Thompsonova stran mestnim oblastem očita zlorabo položaja in kršenje pravic do nastopanja, medtem ko mestna uprava vztraja pri strožjih pogojih za izvedbo množičnih prireditev v občinskih prostorih.

Odvetniška ekipa hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona je vložila kazensko ovadbo proti zagrebškemu županu Tomislavu Tomaševiću in direktorju Arene Zagreb Sretanu Šariću. Ovadba je bila vložena, ker glasbenik ni prejel dovoljenja za izvedbo dodatnega koncerta v zagrebški dvorani Arena. Po poročanju hrvaške radiotelevizije HRT Thompsonov tabor županovim odločitvam pripisuje osebne in ideološke motive, kar je privedlo do stopnjevanja pravnega spora med izvajalcem in mestno oblastjo. Župan Tomašević je v odzivu na pravne poteze poudaril, da pod nobenim pogojem ne bo popustil pritiskom. Spor se je zaostril po prejšnjih dogodkih, ko je pevec na svojih nastopih mestno oblast označeval za ostanek nekdanjega režima in pozival k menjavi vodstva Zagreba. Trenutni spor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, ki so se začele s prvimi omejitvami koncertnih dejavnosti kontroverznega pevca v prestolnici. Pravni postopek bo zdaj ugotavljal, ali je prišlo do zlorabe položaja ali neupravičenega omejevanja svobode nastopanja.

V starosti 94 let je umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški novinar, zgodovinar, politolog in nekdanji diplomat. Meštrović, ki je bil sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je večji del življenja preživel v emigraciji v Združenih državah Amerike, kjer je deloval kot profesor in novinar za ugledne medije, med drugim za revijo Time. Njegovo delo je bilo ključno pri ohranjanju hrvaške politične misli v tujini, saj se je aktivno zavzemal za neodvisnost Hrvaške in demokratične procese. Po vrnitvi v domovino v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je aktivno vstopil v hrvaško politiko in diplomacijo. Bil je poslanec v hrvaškem saboru ter veleposlanik v Bolgariji. Hrvaški premier Andrej Plenković je ob njegovi smrti družini izrazil sožalje in poudaril, da bo Meštrović ostal zapisan v zgodovini kot človek, ki je s svojim intelektualnim in političnim delovanjem v emigraciji odločilno prispeval k mednarodni prepoznavnosti hrvaških teženj po samostojnosti. Njegov prispevek k hrvaški kulturi in znanosti ostaja neizbrisan, saj je bil tudi vnet zagovornik ohranjanja očetove umetniške dediščine.

Hrvaška policija je skupini uličnih glasbenikov iz Srbije, ki so jih na Badnjak v Osijeku našli brez ustreznih dovoljenj za delo in bivanje, odpovedala bivanje in jim za tri mesece prepovedala vstop v državo.

Rimokatoliška cerkev in verniki so praznovali božič po gregorijanskem koledarju, pridružile so se jim tudi protestantske, anglikanske in pravoslavne cerkve. Predsednik Skupščine mesta, Ivica Momčilović, je poslal čestitke župniku Goranu Avramovu in vsem vernikom katoliške veroizpovedi. Čestitke so izrekli tudi uradniki in predstavniki političnih strank.

Verniki so se zbrali v različnih cerkvah po Bolgariji, da bi poslušali božične liturgije. V Razgradu je oče Georgi vernikom zaželel, da bi božja milost dosegla vsako srce in dom. V Targovištu je oče Slavčo Prodanov zaželel medsebojno ljubezen in Kristusa med ljudmi. V Pazardžiku je liturgijo vodil arhijerejski namestnik Bojan Kočev, v Plevenu pa oče Milen, ki je prebral patriarhovo in sinodsko poslanico.

Župan Sinja je bil tarča kritik, ko je na božični večer izgnal romski orkester, ker so izvajali pesem »Đurđevdan«. Incident je sprožil val ogorčenja med občani, ki so dejanje označili za sramotno in nesprejemljivo.

Župan Dubrovnika Mato Franković je sprejel odločitev, da bo Ivona Šimunović s 19. januarjem prevzela dolžnosti vršilke dolžnosti ravnateljice javnega zavoda Dubrovniške poletne igre. Odločitev o imenovanju je sledila zaključenemu razpisu za novega ravnatelja, ki pa bo na županovo pobudo ponovljen. Šimunovićeva bo funkcijo opravljala do konca novega razpisnega postopka in izbire vodstva s polnim mandatom. Franković se je ob tej priložnosti javno zahvalil dosedanji vršilki dolžnosti Marijeti Radić Grabovac, ki je to funkcijo opravljala od junija lani. Izpostavil je njeno predanost in izjemno organizacijo 76. Dubrovniških poletnih iger. Nova vršilka dolžnosti prihaja na položaj v obdobju priprav na naslednjo sezono enega najpomembnejših kulturnih festivalov v regiji, medtem ko mestna uprava pripravlja dokumentacijo za ponovno izvedbo javnega razpisa za vodstveni položaj zavoda.

V 96. letu starosti je po krajši bolezni umrl Mate Meštrović, ugleden hrvaško-ameriški diplomat, zgodovinar, novinar in politični aktivist. Meštrović, ki je bil v širši javnosti prepoznan tudi kot sin svetovno znanega kiparja Ivana Meštrovića, je pustil neizbrisan pečat v hrvaškem boju za neodvisnost in mednarodno priznanje. Rodil se je v Zagrebu, a je večji del življenja preživel v Združenih državah Amerike, kjer se je uveljavil kot univerzitetni profesor in publicist. Bil je dejaven član hrvaške diaspore in eden ključnih zagovornikov hrvaških interesov v tujini v času razpada Jugoslavije. Po vrnitvi v domovino je med letoma 1993 in 1997 deloval kot poslanec v hrvaškem saboru, opravljal pa je tudi pomembne diplomatske dolžnosti. Njegova smrt pomeni izgubo pomembne osebnosti, ki je povezovala hrvaško kulturo, akademsko sfero in politično diplomacijo prejšnjega stoletja.

Zagrebaški nadškof v pokoju, kardinal Josip Bozanić, je na Badnjak vodil vigilijo pred praznikom Gospodovega rojstva v Bogoslužnem prostoru bl. Alojzija Stepinca na Kaptolu. V homiliji je Bozanić poudaril, da je Bog želel postati majhen, otrok, da bi bil ljudem čim bližje. Ob koncu je kardinal vsem zaželel blagoslovljen božič ter dejal, da se božja slava širi in utrjuje mir na zemlji.

Relikvije blaženega Alojzija Stepinca so se vrnile v zagrebško katedralo, kjer je zagrebški nadškof monsinjor Dražen Kutleša vodil slovesno evharistično praznovanje ob zaključku svetega jubilejnega leta. Relikvije so se po postanku v Brezovici vrnile iz Krašića, kjer se je zbralo veliko število vernikov.

Hrvaški glasbenik Marko Perković Thompson je bil v Zagrebu razglašen za osebnost leta 2025. Priznanje so mu podelila združenja veteranov vojne za neodvisnost, med njimi HVIDRA in Združenje hrvaških braniteljev domovinske vojne '91 (UHBDR91). Slovesnost je potekala v dvorani združenja HVIDRA v hrvaški prestolnici, kjer so glasbeniku izročili tudi posebno zahvalnico. Podelitev priznanja temelji na Thompsonovem prispevku k spodbujanju vrednot domovinske vojne ter njegovi stalni podpori hrvaškim veteranom, vojnim invalidom in njihovim družinam v Zagrebu. Organizatorji so poudarili, da si je glasbenik naziv prislužil s svojim delovanjem na področju glasbe in družbeno angažiranostjo, ki ostaja tesno povezana z dediščino vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Dogodek so podprla številna veteranska združenja, ki v Perkoviću vidijo pomembno figuro pri ohranjanju nacionalne identitete.

Slovenski etnografski muzej (SEM) bo leta 2026 pripravil osrednjo razstavo z naslovom Maske: Od rituala do karnevala, ki bo na ogled od sredine januarja. Poleg tega bo muzej gostil razstavo Etnografskega muzeja Istre iz Pazina, posvečeno preživljanju prostega časa v hrvaški Istri, ter razstavo Vezena Ukrajina, ki bo predstavila ukrajinsko etnološko dediščino.

Hrvaški dokumentarno-igrani film Igorja Bezinovića »Fiume o morte!«, ki si ga je ogledalo 40.000 ljudi, je bil uvrščen na seznam 25 najboljših filmov leta po izboru Cineurope, spletne strani, posvečene promociji evropske kinematografije. Evropski kritiki so film uvrstili na šesto mesto najboljših filmov leta.

V 77. letu starosti je umrl Marijan Čerček, legendarni krilni nogometaš zagrebškega Dinama in ključni član zlate generacije iz leta 1967. Čerček je svojo pot v prvi ekipi modrih začel na izjemen način, ko je s komaj 18 leti debitiral na prvi tekmi finala pokala velesejemskih mest proti Leeds Unitedu in dosegel zadetek za zmago z 2:0. Njegova smrt, ki so jo potrdili družinski člani na zadnji dan leta 2025, je globoko pretresla nogometno javnost in navijače zagrebškega kluba. Čerček je v dresu Dinama odigral več kot dvesto uradnih tekem in se v zgodovino zapisal kot eden najmlajših strelcev v velikih evropskih finalih. Po koncu kariere v Zagrebu je pečat pustil tudi v vinkovškem Dinamu (današnja Cibalia), kjer je prav tako veljal za izjemno spoštovano osebnost. Njegov prispevek k največjemu uspehu hrvaškega klubskega nogometa ostaja neizbrisan, saj je bila zmaga v pokalu velesejemskih mest edina velika evropska lovorika za zagrebški klub.

Slovenski glasbenici Nives Cilenšek, ki deluje pod umetniškim imenom Zevin, in Eva Marija bosta svojo pot na tekmovanje za pesem Evrovizije 2026 iskali na predizborih v tujini. Odločitev glasbenic sledi napovedi, da Slovenija zaradi sodelovanja Izraela na prihodnjem izboru ne bo sodelovala. Nives Cilenšek se je s skladbo My Mind uvrstila na hrvaški nacionalni izbor Dora 2026, medtem ko bo Eva Marija s pesmijo Mother Nature nastopila na luksemburškem predizboru. Odsotnost Slovenije na uradnem tekmovanju je povzročila nenavaden položaj, v katerem slovenski talenti zastopajo tuje nacionalne radiotelevizije. Kljub političnim razlogom za umik nacionalne televizije RTV Slovenija, glasbenici s svojo udeležbo ohranjata slovensko prisotnost na mednarodnem glasbenem prizorišču. Obe skladbi sta že pritegnili pozornost javnosti v regiji in širše v Evropi, saj gre za uveljavljeni ustavralki v svojih žanrih.

V zadnji oddaji osme sezone priljubljenega kuharskega tekmovanja MasterChef Hrvaška sta se v finale uvrstila Otto Grundmann in Endrina Muqaj. Tekmovalca sta si mesto v zaključnem dejanju sezone zagotovila po izjemno zahtevni polufinalni preizkušnji, ki je od kandidatov zahtevala najvišjo raven znanja, fokusa in organizacijskih sposobnosti. Od tekmovanja se je tik pred koncem poslovila Antonija Rittuper, ki ji ni uspelo premagati zadnjega pritiska pred finalom. Finalista bosta nocoj stopila pred strokovno žirijo v svojem zadnjem kulinaričnem spopadu sezone. Oba kandidata sta v napovedniku poudarila, da v kuhinji ne bo prostora za milost, saj se bosta potegovala za prestižni naslov. Medtem ko Endrino odlikuje specifična energija in odločnost, se Otto zanaša na svojo tehnično natančnost. Po več mesecih zahtevnih izzivov, vzponov in padcev bosta morala finalista nocoj pokazati vse svoje kuharsko znanje pod največjim pritiskom doslej.

V petem izboru za najlepši advent na Hrvaškem, ki ga organizira portal Gradonačelnik.hr pod pokroviteljstvom hrvaškega ministrstva za turizem in šport, so razglasili zmagovalce v več kategorijah. Mesto Pag je v kategoriji malih mest zasedlo tretje mesto, potem ko je v sedemdnevnem glasovanju prejelo 939 glasov. V kategoriji velikih mest je tretje mesto pripadlo Zadru, medtem ko se je v kategoriji občin na visoko drugo mesto uvrstil Vir, ki je le za las zgrešil zmago. Izbor je letos pritegnil izjemno zanimanje javnosti, saj je v glasovanju sodelovalo več kot 50.000 državljanov. Skupno se je za naziv potegovalo 69 adventnih prireditev iz 48 mest in 21 občin. Projekt, ki poteka pod okriljem pristojnega ministrstva, poudarja pomen praznične turistične ponudbe in spodbuja lokalne skupnosti k izboljšanju kakovosti adventnih dogodkov, ki postajajo ključen del hrvaškega zimskega turizma.

Legendarna rock skupina Parni valjak bo svojo petdesetletno pot na glasbeni sceni obeležila s posebno jubilejno turnejo z naslovom "50". V okviru te turneje so glasbeniki za 16. maj 2026 napovedali velik koncert v prenovljeni dvorani Sava Center v Beogradu, kjer bodo s tamkajšnjim občinstvom proslavili pol stoletja neprekinjenega delovanja. Gre za eno najdlje delujočih in najvplivnejših glasbenih institucij v regiji, ki je skozi desetletja sooblikovala balkansko rock sceno. Prodaja vstopnic za pričakovani dogodek se je uradno pričela 31. decembra 2025 opoldne. Organizatorji pričakujejo velik odziv, saj skupina kljub spremembam v zasedbi ohranja visoko stopnjo priljubljenosti pri vseh generacijah poslušalcev. Koncert v Beogradu bo eden od ključnih postankov na turneji, ki bo zajela širše območje nekdanje skupne države, s čimer bo zasedba potrdila svoj status regionalne glasbene ikone. Jubilej ne predstavlja le praznovanja preteklega dela, temveč tudi nadaljevanje glasbene poti v novi postavi.

Fototipsko izdajo »Cetinjskega psaltira« iz 15. stoletja, ki je izšla pri Matici črnogorski in Narodni knjižnici Črne gore »Đurđe Crnojević«, je Nacionalna in univerzitetna knjižnica iz Zagreba omogočila v digitalni obliki. Knjižnica hrani rokopis pod signaturo R–3349.