APDEJT.si

Glavni izvršni direktor družbe Gunvor, Torbjørn Tørnqvist, je opozoril, da bi propad načrtovanega prevzema hčerinske družbe Lukoil International GmbH, ki je v lasti Lukoila in ima prekomorske posle, lahko povzročil izgubo delovnih mest in motnje v dobavi goriva v evropskih državah. Tørnqvist je poudaril, da bi neuspeh posla, ki ga v dveh tednih ni mogoče zaključiti, lahko paraliziral mednarodne operacije Lukoila in resno ogrozil številna delovna mesta ter naftno-predelovalne zmogljivosti.

Cécile Kohler in Jacques Paris sta bila po treh letih zapora izpuščena v Iranu in sta trenutno na francoski ambasadi v Teheranu, vendar še ne smeta zapustiti države. Obstaja možnost, da bo izpustitev pripomogla k normalizaciji odnosov med Francijo in Iranom. V zameno za njuno izpustitev Iran zahteva izpustitev Mahdieh Esfandiari, ki se nahaja na iranskem veleposlaništvu v Parizu in ji v Franciji sodijo zaradi poveličevanja terorizma. Hči Jacquesa Parisa je dejala, da oče ni mogel verjeti svojim očem, ko ju je videl.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je v pismu generalnemu sekretarju ZN in predsedniku Varnostnega sveta ZN obtožil ZDA, da so usmerjale izraelski napad junija, v katerem je umrlo več kot 1000 ljudi. Iran poziva ZN, da ZDA in Izrael pozovejo k odgovornosti za "agresijo" proti Teheranu in kršitve mednarodnega prava.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen ponovno začeti jedrske pogovore z ZDA, če bo obravnavan z "dostojanstvom in spoštovanjem". Poudaril je, da je diplomacija edina pot naprej. Iran zanika, da bi imel tajni program bogatenja urana in zatrjuje, da je bogatenje urana ustavljeno po izraelskih in ameriških napadih na ključne objekte, kar kaže na pripravljenost za pogovore, čeprav vztrajajo pri pravici do bogatenja in opozarjajo na varnostne grožnje.

V Iraku so potekale parlamentarne volitve ob strogih varnostnih ukrepih in političnem bojkotu. Volitve so potekale v ključnem trenutku za državo in regijo, zaznamovala pa jih je tudi bojazen pred nizko volilno udeležbo in apatijo.

V Bagdadu je izbruhnil velik požar, o katerem poročajo lokalni mediji. Podrobnosti o vzrokih in morebitni škodi še niso znane.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

V Iraku so pripadniki varnostnih sil, notranje razseljene osebe, vključno z jezidi, oddali svoje glasove na predčasnih volitvah pred parlamentarnimi volitvami. Udeležba na posebnih volitvah je dosegla 60 odstotkov.

V Iraku se pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo potekale v ključnem trenutku za državo in regijo. Glasovanje se bo začelo v nedeljo za pripadnike varnostnih sil in razseljene osebe v taboriščih, splošne volitve pa bodo v torek. Izid volitev bo imel velik vpliv na prihodnost države.

Nekdanji iraški premier Nouri al-Maliki je dejal, da je njegov edini cilj kandidature na teh parlamentarnih volitvah spodbuditi ljudi k čim večji udeležbi, čeprav bi ga pozvali na premierski položaj, "ne bo zamudil izpolniti svoje dolžnosti."

V Iraku je več kot 21 milijonov volivcev odločalo o sestavi novega parlamenta. Volitve potekajo v času nestabilnosti v arabskem svetu, pomemben vpliv pa imata tudi Iran in ZDA, ki se borita za prevlado v državi. Kljub obljubam o demokratični prenovi po protestih leta 2019, je navdušenje upadlo, pri čemer nekateri opozarjajo na vpliv Irana na volilni proces.

Anwar Ibrahim, 25-letni pro-demokratični aktivist, se je odločil kandidirati na iraških parlamentarnih volitvah, da bi izzval uveljavljeno elito in spodbudil reforme. Mnogi mladi Iračani so frustrirani zaradi sektaške politike in želijo, da bi mladi in tehnokrati dobili več prostora pri upravljanju države ter da bi se končala prevlada določenih strank.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je napovedal "novo fazo" v prizadevanjih za končanje nasilja kurdskih militantov in nakazal, da je odprt za idejo, da bi zaprti voditelj PKK Abdullah Ocalan nagovoril zakonodajalce. Erdogan je izjavil, da je imel "zelo konstruktivne" pogovore z voditelji pro-kurdske stranke DEM, ki so pozvali k ideji, da bi Ocalan nagovoril parlamentarno komisijo o razorožitvi PKK, ter pozval vse akterje k prispevku.

Iranski zunanji minister Abas Araghči je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom razpravljal o regionalnih in mednarodnih dogodkih, vključno s konflikti v regiji in palestinskem vprašanju. Prav tako se je Araghči pogovarjal s katarskim premierjem in zunanjim ministrom Mohamedom bin Abdulahom Al Thanijem o dvostranskih odnosih in regionalnih zadevah. Razprava z Lavrovom je potekala pred zasedanjem Sveta guvernerjev IAEA.

Turško obrambno ministrstvo je začasno ustavilo vse polete vojaških transportnih letal C-130 po strmoglavljenju letala v Gruziji. Ministrstvo je tudi zanikalo, da bi letalo prevažalo strelivo; na krovu so bili le člani posadke, oprema za vzdrževanje in rezervni deli za letala. Vzroka nesreče ministrstvo še ni razkrilo, preiskava pa še poteka. Strmoglavljeno letalo je letelo iz Azerbajdžana.

Vodja Sadrovega gibanja v Iraku, Muktada al Sadr, je svojim podpornikom ukazal, da prekinejo vse shode in proteste proti parlamentarnim volitvam, ki so predvidene za 11. november.

V Iraku se je začel volilni molk pred parlamentarnimi volitvami, na katerih se bodo kandidati potegovali za 320 sedežev, od tega je 83 sedežev rezerviranih za ženske. Sedeži so razdeljeni po vseh provincah, vključno s Kurdistansko regijo.

Turčija pripravlja zakon, ki bo omogočil vrnitev več tisoč borcem Kurdske delavske stranke (PKK) in civilistom iz skrivališč v severnem Iraku. Predlagani zakon naj bi ščitil tiste, ki se bodo vrnili, vendar ne bo ponudil splošne amnestije za zločine, ki so jih storili nekdanji militanti. Nekatere voditelje bi lahko poslali v tretje države.

Meteorološka služba province Teheran je napovedala povečano oblačnost, nižje temperature ter občasne padavine, nevihte in grmenje v severnih in zahodnih predelih province od danes do ponedeljka.

Indijski rafinerji Hindustan Petroleum Corp (HPCL) in Mangalore Refinery and Petrochemicals Ltd (MRPL) sta na promptnem trgu kupili skupno pet milijonov sodčkov nafte iz Združenih držav Amerike, Iraka in Združenih arabskih emiratov. HPCL je kupil dva milijona sodčkov zahodnoteksaške vmesne nafte (WTI) in dva milijona sodčkov nafte Murban iz Abu Dabija, medtem ko je MRPL kupil milijon sodčkov nafte Basra Medium. Nakupi so namenjeni nadomestitvi ruske nafte.