Irak je po dvoletni prekinitvi ponovno začel izvažati surovo nafto iz avtonomne regije Kurdistan preko naftovoda Irak-Turčija. Ponovni zagon izvoza je povzročil padec cen nafte za skoraj en odstotek, saj OPEC+ načrtuje povečanje proizvodnje nafte v novembru.

Pojavile so se informacije, da je imel FBI skoraj 300 agentov vključenih v proteste na Kapitolu 6. januarja. Donald Trump je trdil, da je bilo 274 agentov FBI nameščenih pred dogodkom, vendar ga je lastni direktor FBI zavrnil. Poleg tega je FBI odpustil približno 20 agentov, ki so bili fotografirani med klečanjem med protesti za rasno pravičnost leta 2020. Voditelja CNN Jake Tapper je kritiziral predsednika predstavniškega doma Mikea Johnsona glede teorij o 6. januarju.

Irak je po dveh letih in pol ponovno začel izvažati surovo nafto iz avtonomne regije Kurdistan v Turčijo. Ponovni zagon izvoza nafte bi lahko na globalni trg vrnil do 230.000 sodčkov na dan. Nadzor nad donosnim izvozom je bil pomembna točka spora med Bagdadom in regijo Kurdistan. Ministrstvo je sporočilo, da so se operacije začele hitro in gladko, brez večjih tehničnih težav.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je sporočil, da je bil dosežen dogovor s kurdsko regionalno vlado (KRG) o ponovnem izvozu nafte preko Turčije. Federalno ministrstvo za nafto bo prevzelo nafto, proizvedeno v polavtonomni regiji Kurdistan, in jo izvozilo preko cevovoda v Turčijo. ZDA so pozdravile dogovor in ga označile kot krepitev suverenosti Iraka.

Douglas Carswell je na GB News zagovarjal obsežne deportacije iz Velike Britanije, ki ciljajo na nezakonite prebivalce in tiste, ki so finančno breme državi. Trgovci v Gilgit-Baltistanu so se odločili nadaljevati proteste kljub dogovoru z vlado o pogojni oprostitvi uvoza, ki poteka skozi Sost Dry Port, od ključnih davkov. Škotska vlada je sprejela odločitev glede uvedbe izključitvenih con za proteste okoli nastanitvenih centrov za prosilce za azil.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev se je v New Yorku, kjer je potekalo zasedanje Združenih narodov, srečal s predsednikom Portugalske Marcelom Rebelom de Sousa, višjim podpredsednikom ameriške gospodarske zbornice Khushom Choksyjem, finskim predsednikom Aleksandrom Stubbom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisom, iraškim predsednikom Abdelom Latifom Jamalom Rashidom in predsednikom vlade Bolgarije Rossenom Jeliazkovom. Pogovori so potekali v različnih formatih in so zajemali različne teme.

Članek s spletne strani thespinoff.co.nz izpostavlja novo knjigo Geoffreyja Palmerja, ki obravnava postopno izgubo demokracije. V Egiptu je bil pomiloščen Alaa Abd el-Fattah, znan aktivist, ki je bil zaprt skoraj 12 let. V Kaliforniji se zvezne oblasti ne bodo držale novega zakona, ki prepoveduje zakrivanje obraza policistom. V Južni Koreji so protesti opozicijske stranke PPP sprožili kritike zaradi morebitne odtujitve neodločenih volivcev. V ZDA se pojavljajo zgodbe o prevzemu sosesk s strani venezuelske tolpe Tren de Aragua, kar izkorišča republikanska kampanja. V Tamil Nadu v Indiji stranka BJP načrtuje proteste proti korupciji in slabemu upravljanju stranke DMK. V Pakistanu se pojavlja poziv k večji transparentnosti pri protiterorističnih operacijah po izgubi civilnih življenj. Muqtada al-Sadr v Iraku zaostruje pogoje za svojo vrnitev v politiko. Na Filipinih so potekali množični protesti zaradi korupcije in kraje sredstev za obvladovanje poplav.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev se je 23. septembra na sedežu Združenih narodov v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem Sveta Evrope Alainom Bersetom, grškim premierjem Kyriakosom Mitsotakisem in iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom. Armenski predsednik Vahagn Khachaturyan se je prav tako v New Yorku srečal z iraškim predsednikom Abdulom Latifom Jamalom Rashidom, kjer sta razpravljala o krepitvi odnosov med državama.

Predsednik Irana Masoud Pezeshkian in pakistanski premier Shehbaz Sharif sta odpotovala v Katar, da bi se udeležila izrednega srečanja Organizacije islamskega sodelovanja (OIC). Srečanje bo namenjeno nujnim regionalnim pogovorom.

Pred izrednim vrhom arabskih in muslimanskih držav v Dohi je Katar obsodil Izrael. Države so razpravljale o enotnem odzivu na izraelski napad na Hamas v Dohi. Ameriški predsednik Trump je poudaril, da je Katar pomemben zaveznik ZDA, in pozval Izrael, naj bo zelo previden pri svojih dejanjih.

V Dohi se je začel nujni arabsko-islamski vrh po izraelskem napadu na Katar. Srečanje je namenjeno zbiranju podpore za Katar, visoki uradnik Arabske lige pa je poudaril, da Katar "ni sam".

V Dohi je potekal arabsko-islamski vrh, kjer so obsodili izraelski napad na Katar in poudarili, da ogroža prizadevanja za normalizacijo odnosov z arabskimi državami. Katarski premier je pozval mednarodno skupnost, naj sankcionira Izrael. Nekdanji izraelski premier Ehud Olmert je obžaloval smrt sina voditelja Hamasa Khalila al-Hayya v izraelskem napadu v Katarju.

Po izraelskem zračnem napadu v Katarju, v katerem so bili ubiti uradniki Hamasa, je Turčija okrepila zračne patrulje nad Sirijo in Irakom. Hkrati naj bi Katar pritiskal na arabske države, ki imajo veleposlaništva v Izraelu, da jih zaprejo, kot diplomatski odgovor na napad.

Iran in Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) sta se dogovorila o ponovnem začetku sodelovanja po srečanju v Kairu. Dogovor pozdravljajo Združeni narodi. Iranski parlament bo pregledal nedavno podpisani sporazum med Iranom in IAEA. Ločeno je Iran blizu dogovora o izmenjavi zapornikov s Francijo, kjer zadržujejo iranskega profesorja zaradi objav o Gazi.

V Nepalu so protesti generacije Z zaradi korupcije in pomanjkanja delovnih mest povzročili kaos in politično nestabilnost, zaradi česar je premier odstopil, vojska pa je uvedla policijsko uro in patruljira po ulicah. Letalska družba SriLankan Airlines je prekinila lete v Katmandu zaradi zaprtja mednarodnega letališča Tribhuvan.

Prihajajoči arabsko-islamski vrh v Katarju bi lahko prinesel nove ukrepe proti Izraelu. Zalivske države razmišljajo o odzivu na izraelski napad na Doha, pri čemer ZAE in Savdska Arabija opozarjata na grožnje regionalni varnosti. Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je po izraelskem napadu obiskal Katar in se pogovarjal s katarskim emirjem Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thanijem.

Kanada razmišlja o uvedbi sankcij proti Izraelu zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki so eskalirali s smrtonosnim napadom na voditelje Hamasa v Katarju, kar je spodkopalo mirovna pogajanja in kršilo mednarodno pravo. Medtem je izraelska vojska v Libanonu zajela častnika Hezbollaha, Imada Amhaza, in ga ponudila v zameno za izraelsko znanstvenico, ki je pridržana v Iraku. Iranski mediji so poročali, da je bil Amhaz skupaj z drugim teroristom izpuščen v zameno.

Nezadovoljstvo v Beli hiši narašča po presenetljivem izraelskem napadu na Katar, ključnega ameriškega zaveznika, o katerem ZDA niso bile pravočasno obveščene. Donald Trump naj bi v zasebnem telefonskem pogovoru izrazil bes in ogorčenje. Medtem se Palestinci v Gazi soočajo z brutalno izraelsko kampanjo razseljevanja in iščejo varno zavetje ob morju.

Katarski premier Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim al-Thani je obtožil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da je z napadom na Doha "uničil vsako upanje" za izpustitev talcev, ki so še v Gazi. Hkrati naj bi Izrael napadel katarsko prestolnico Doha, pri čemer naj bi ciljal na vodilne člane Hamasa.

Organizacija OPEC je ohranila svoje napovedi glede povpraševanja po nafti, pri čemer navaja dobro gospodarsko stanje. Poročilo OPEC je razkrilo, da je skupina OPEC+ avgusta povečala proizvodnjo surove nafte za 509.000 sodčkov na dan. Po podatkih OPEC je Azerbajdžan avgusta 2025 proizvedel približno 457.000 sodčkov surove nafte na dan, kar je manj kot v prejšnjih obdobjih.