APDEJT.si

Iran trdi, da je ameriški predsednik Donald Trump s svojo nedavno izjavo razkril neposredno vpletenost Združenih držav v izraelsko agresijo proti Iranu junija. Iranske oblasti poudarjajo, da je Trumpovo priznanje dokaz ameriške medeodgovornosti za dejanja Izraela.

Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je pozval Varnostni svet ZN k nujnemu zasedanju zaradi "izjemno zaskrbljujočih" izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ponovnem izvajanju testiranj jedrskega orožja. Opozoril je, da takšne izjave resno ogrožajo mednarodni mir in kršijo mednarodne obveznosti ZDA.

ZDA obtožujejo iransko Islamsko revolucionarno gardo, da je načrtovala atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Einer, konec lanskega leta. Po navedbah ameriških uradnikov je bil načrt, ki se je začel iz iranskega veleposlaništva v Venezueli, preprečen s strani mehiških varnostnih služb. Izrael se je zahvalil Mehiki za preprečitev načrta, medtem ko se iranska misija pri ZN ni odzvala na komentar.

Ameriški in izraelski uradniki so razkrili, da je iranska revolucionarna garda načrtovala umor izraelskega veleposlanika v Mehiki. Načrt naj bi bil preprečen poleti.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Iranski namestnik zunanjega ministra Saeed Khatibzadeh je ponovil, da Iran ne želi jedrskega orožja in je pripravljen na miroljuben dogovor z ZDA. Ob tem je kritiziral ZDA zaradi protislovnih sporočil glede iranskega jedrskega programa.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl uvedbo sankcij proti državam, ki še naprej trgujejo z Rusijo, in nakazal, da bi se podobni ukrepi lahko razširili tudi na Iran. Trump je dejal, da republikanci v ameriškem Kongresu pripravljajo stroge predpise, ki bi kaznovali vsako državo, ki sodeluje z Moskvo.

Turčija je izdala naloge za aretacijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in drugih ministrov. Medtem Iran zanika obtožbe o načrtovanju napada na izraelskega ambasadorja. V ločeni novici so vojaški pravniki v Izraelu opozorili, da je izraelska vojska morda zagrešila vojne zločine v Gazi.

Iranski državni mediji so opozorili na nevarnost »nacionalne katastrofe«, saj več iranskih provinc grozi popolna izsušitev vodnih zbiralnikov. Kriza z vodo se v Iranu stopnjuje.

IAEA je ponovno pozvala Iran, da nujno omogoči pregled zalog urana, saj je Iran edina država brez jedrskega orožja, ki bogati uran na 60 odstotkov, kar je blizu 90-odstotnemu pragu, potrebnemu za izdelavo bombe. Inšpektorji še vedno niso dobili dostopa do jedrskih lokacij, ki sta jih junija bombardirali Izrael in ZDA.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Ameriški zakonodajalci so ponovno pozvali Trumpovo administracijo, naj se odzove na poročila o kitajskih podjetjih, ki naj bi pomagala Iranu pri obnovi programa balističnih raket, s čimer naj bi kršili sankcije Združenih narodov. Poziv je sledil poročanju CNN.

Iransko veleposlaništvo v Mehiki je zavrnilo poročilo ameriških medijev o načrtovanju atentata na izraelsko veleposlanico, Einat Kranz-Neiger, in ga označilo za laž, namenjeno škodovanju odnosom med državama. Iranski veleposlanik pri ZN je pozval Varnostni svet k ukrepanju, potem ko je ameriški predsednik priznal vodenje nedavnih izraelskih vojaških napadov na Iran.

Pakistanski talibani so prevzeli odgovornost za samomorilski napad v Islamabadu, v katerem je umrlo najmanj 12 ljudi, 20 pa je bilo ranjenih. Pakistanski premier Shehbaz Sharif je za napad obtožil pakistanske talibane in beludžistanske separatiste. Napad je bil redek, saj se je zgodil v glavnem mestu države.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran trenutno ne bogati urana, saj so ameriški in izraelski napadi junija poškodovali iranske jedrske objekte. Dodal je, da je Teheran odprt za pogovore z Washingtonom, če ZDA opustijo svoje "maksimalistične zahteve". Poudaril je, da v Iranu ni nobenega neprijavljenega bogatenja urana.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je ponovil trditev, da bi Združene države v zelo kratkem času lahko uničile jedrske zmogljivosti Irana. Prav tako je bilo omenjeno, da so ZDA naročile posodobljene bombnike B-2.

Iran si želi doseči miren jedrski sporazum z Združenimi državami, da bi rešil desetletja dolg spor, vendar ne bo ogrozil svoje nacionalne varnosti. Iranski namestnik zunanjega ministra je izjavil, da ameriška vlada pošilja protislovna sporočila glede jedrskih pogovorov preko tretjih oseb.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo obsežne izraelske vojaške napade na različna območja v Libanonu. Iran opozarja mednarodno skupnost in regionalne države na njihovo obveznost, da se uprejo izraelskemu vojaškemu agresorstvu ter zahtevajo odgovornost in kaznovanje režima. Poudarili so, da bi izraelska agresivna politika lahko imela resne posledice za regionalni mir in stabilnost.