Izraelske vojaške sile so v soboto in torek izvedle niz vdorov v južnosirsko pokrajino Kunejtra, kar predstavlja nove kršitve suverenosti sirske države. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovne agencije Anadolu so izraelske enote s tremi vojaškimi vozili prodrle v vasi Barika in Kudna preko vhoda v mesto Bir Adžam. Skupno so zabeležili tri ločene vdore, ki so se osredotočili na podeželsko območje v jugozahodnem delu države. Operacije potekajo v času povečane nestabilnosti v Siriji, kjer so se izraelske sile v zadnjem obdobju pogosto vmešavale v dogajanje na terenu, uradno pod pretvezo zagotavljanja varnosti na mejnem območju. Zadnji vdori v Kunejtru so povzročili dodatne napetosti v regiji, ki se že spopada z notranjimi plemenskimi spori in krhkim premirjem po zamenjavi oblasti v Damasku. Sirski viri poudarjajo, da gre za neupravičen poseg v ozemeljsko celovitost države.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Arheologi iz Izraelske uprave za starine so med izkopavanji jugozahodno od Tempeljskega griča v Jeruzalemu odkrili izjemen svinčen obesek, star približno 1300 let. Na predmetu je upodobljen sedemkraki svečnik menora, ki velja za enega najstarejših simbolov judovstva. Najdba je bila zakopana pod ruševinami bizantinske stavbe, ki datira v obdobje med 6. in 7. stoletjem, kar sovpada s časom bizantinske in zgodnjeislamske nadvlade nad mestom. Odkritje je pomembno predvsem zaradi lokacije in jasne simbolike. Tempeljski grič ostaja eno najbolj občutljivih arheoloških in verskih območij na svetu, vsaka nova najdba pa dodatno osvetljuje kompleksno zgodovino Jeruzalema. Raziskovalci so na predmet naleteli med sistematičnim pregledovanjem plasti iz bizantinske dobe, kar potrjuje prisotnost judovskih simbolov v arhitekturnem kontekstu tistega časa. Predmet bo zdaj podvržen nadaljnjim laboratorijskim analizam, da bi ugotovili natančen izvor svinca in morebitne druge podrobnosti o njegovi izdelavi.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Podjetja Allot Ltd., Perion Network Ltd. in Donnelley Financial Solutions (DFIN) so napovedala svojo udeležbo na 28. letni konferenci Needham Growth, ki bo potekala januarja 2026 v New Yorku. Izraelsko podjetje Allot, ki se ukvarja z rešitvami za omrežno inteligenco in varnost kot storitev (SECaaS), bo zastopal izvršni direktor Eyal Harari, ki bo investitorjem predstavil strategijo rasti 14. januarja 2026. Istega dne bosta na dogodku sodelovala tudi izvršni direktor družbe Perion Tal Jacobson in finančni direktor Elad Tzubery. Podjetje DFIN, specializirano za rešitve na področju tveganj in skladnosti, se bo konferenci pridružilo dan prej, 13. januarja 2026. Vodstva omenjenih podjetij bodo na enem najpomembnejših letnih srečanj za rastoča podjetja izvajala predstavitve v živo ter se srečevala z institucionalnimi vlagatelji na individualnih sestankih. Dogodek predstavlja ključno platformo za tehnološka podjetja, ki želijo okrepiti svojo prisotnost na ameriških kapitalskih trgih in predstaviti svoje poslovne modele v okolju visoke gospodarske rasti.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Izraelski parlament je sprejel zakonodajo, ki prepoveduje oskrbo objektov v lasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) z vodo in elektriko. Odločitev predstavlja dodatno stopnjevanje pritiska na delovanje te humanitarne organizacije, ki je ključna za preživetje palestinskega prebivalstva na območju Gaze in Zahodnega brega. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejanje ostro obsodil, k obsodbam pa se je pridružila tudi skupina držav, vključno s Slovenijo. Mednarodna skupnost je danes enotno opozorila, da izraelska prepoved dobave osnovnih življenjskih dobrin pomeni neposredno kršitev mednarodnega prava in humanitarnih standardov. Poteza je bila sprejeta v času, ko se humanitarne razmere na terenu drastično slabšajo zaradi dolgotrajne vojaške ofenzive. Kritiki opozarjajo, da bo takšna politika onemogočila osnovno delovanje bolnišnic, šol in zatočišč, ki jih upravlja agencija, kar bo neposredno prizadelo civilno prebivalstvo v regiji.

Sedem evropskih držav, med katerimi je tudi Irska, je ostro obsodilo novo izraelsko zakonodajo, ki omogoča prekinitev dobave vode, električne energije in komunikacijskih storitev uradom Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA). Države so v skupni izjavi poudarile, da ti ukrepi neposredno ogrožajo humanitarne operacije, od katerih je odvisnih na desettisoče palestinskih beguncev. Izraelski parlament je z novo zakonodajo ustvaril pravno podlago za onemogočanje osnovnih infrastrukturnih storitev agenciji, kar bi lahko privedlo do popolne zaustavitve njenega delovanja na območju Jeruzalema. Evropske države opozarjajo, da takšne omejitve kršijo mednarodne humanitarne standarde in povečujejo trpljenje civilnega prebivalstva. Ministrstva za zunanje zadeve vpletenih držav so izrazila globoko zaskrbljenost zaradi odmika Izraela od sodelovanja z Združenimi narodi. Po navedbah irskega zunanjega ministrstva so ukrepi nesprejemljivi, saj onemogočajo delo tistim, ki zagotavljajo nujno pomoč v regiji, kjer so razmere že tako kritične. Izrael na drugi strani vztraja pri uveljavljanju zakona, ki agenciji odvzema določene privilegije in omejuje njeno prisotnost.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Izraelske oblasti so novega župana New Yorka Zohrana Mamdanija obtožile antisemitizma, potem ko je neposredno po nastopu mandata preklical vrsto izvršilnih ukazov svojih predhodnikov. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s svojimi prvimi ukrepi sprožil buren odziv v mednarodni skupnosti, zlasti v Izraelu. Kritiki trdijo, da njegove odločitve spodkopavajo varnost judovske skupnosti v New Yorku, medtem ko njegovi podporniki poudarjajo, da gre za uresničevanje predvolilnih obljub o reformi mestne uprave. Napetosti med Izraelom in mestno upravo New Yorka so se stopnjevale hitro po Mamdanijevi prisegi. Izraelska stran je izrazila globoko zaskrbljenost nad politično smerjo novega župana, ki prihaja iz vrst demokratičnih socialistov. Njegovi prvi koraki so v Tel Avivu sprožili uradne obtožbe o sovražni naravnanosti do judovskega ljudstva, kar postavlja odnose med največjim ameriškim mestom in judovsko državo na preizkušnjo. Gre za redek primer neposrednega diplomatskega spora med tujo državo in ameriškim lokalnim funkcionarjem.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Izraelu je zavladala panika med tisoči državljani, ki so na svoje mobilne naprave prejeli nenavadna sporočila, ki so vsebovala njihove osebne podatke. Incident je povzročil preplah na okupiranih ozemljih, saj so prejemniki vsebino sporočil razumeli kot neposreden vdor v svojo zasebnost in varnost. Pošiljanje tovrstnih informacij je v javnosti sprožilo ugibanja o morebitni vpletenosti tujih akterjev v kibernetski napad. Izraelski viri poročajo o šoku in strahu med prebivalstvom, saj so bila sporočila poslana usmerjeno in v velikem obsegu. Čeprav uradne potrditve o izvoru napada še ni, nekateri mediji v regiji dogodek povezujejo z iranskimi dejavnostmi na področju kibernetskega vojskovanja. Varnostne službe preiskujejo metodo vdora v baze podatkov, prek katerih so napadalci pridobili telefonske številke in osebne identitete državljanov. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kar še dodatno prispeva k občutku negotovosti med prebivalci.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije sprožil ostre odzive z odločitvijo o preklicu izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so mestnim institucijam prepovedovali sodelovanje v gibanju za bojkot, umik naložb in sankcije (BDS) proti Izraelu. Mamdani je poleg odprave prepovedi bojkota izraelskih podjetij zavrnil tudi delovno definicijo antisemitizma po standardih Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki po njegovem mnenju neupravičeno enači proticionizem z antisemitizmom. Izraelsko zunanje ministrstvo in različne judovske lobistične skupine so župana ostro obsodile in ga obtožile spodbujanja antisemitizma v mestu z največjo judovsko populacijo zunaj Izraela. Mamdani je kritike zavrnil in poudaril, da njegova odločitev temelji na zaščiti pravice do svobode govora in političnega izražanja zaposlenih v mestni upravi. Poteza pomeni drastičen zasuk v politiki največjega ameriškega mesta do vprašanja izraelsko-palestinskega konflikta in vloge lokalnih oblasti pri izvajanju zunanjepolitičnih pritiskov.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

V Jeruzalemu in osrednjem Izraelu so izbruhnili siloviti spopadi med policijo in stotinami ultraortodoksnih judov, ki nasprotujejo obveznemu služenju vojaškega roka. Protestniki so se zbrali v bližini nabornih centrov, da bi izrazili nasprotovanje vključevanju svoje skupnosti v vojsko, kar je privedlo do napetih soočenj z varnostnimi organi. Ta notranji konflikt se odvija v času, ko Izrael nadaljuje obsežne operacije na palestinskih ozemljih in hkrati zaostruje pogoje za delovanje mednarodnih organizacij. Istočasno se humanitarna kriza v Gazi poglablja, saj je 37 mednarodnih nevladnih organizacij, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfamom, od začetka leta izgubilo dovoljenje za delo. Po navedbah Philippa Lazzarinija iz agencije UNRWA gre za nevaren precedens, ki sledi novim pritiskom izraelskega parlamenta na agencijo ZN za palestinske begunce. Medtem ko se Izrael sooča z mednarodnimi kritikami glede humanitarne dostopnosti, sta Ciper in Grčija z državo podpisala nova sporazuma o vojaškem sodelovanju, kar nakazuje na krepitev regionalnih obrambnih zavezništev kljub trajajočim konfliktom.

Izrael je odvzel licence več kot trideset humanitarnim organizacijam, kar povzroča težave pri njihovem delovanju v Gazi. Zdravniki brez meja so opozorili, da bodo marca prisiljeni končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil te odločitve. Poleg tega je Izrael po poročilih pospešil širitev naselbin in de facto aneksijo delov zasedenega Zahodnega brega.