Kitajski juan je na celinskem trgu v ponedeljek prvič po maju 2023 presegel psihološko mejo sedmih juanov za ameriški dolar in dosegel vrednost 6,996 CNY za dolar. Rast vrednosti kitajske valute se je najprej začela na tujih trgih med božičnimi prazniki, nato pa se je v ponedeljek razširila še na domači kitajski trg. Premik predstavlja najvišjo raven juana v zadnjih dveh letih, kar odraža močan pritisk na krepitev kitajske valute. Kitajska ljudska banka (PBoC) je na krepitev valute odgovorila s poskusom umirjanja trga. Uradni srednji tečaj so določili pri 7,0348, kar je 17 bazičnih točk nižje kot prejšnji dan, s čimer so končali petdnevno obdobje rasti srednjega tečaja. Kitajski državni mediji so ob tem opozorili vlagatelje, naj ne stavijo na enostransko gibanje tečaja, saj razlika v obrestnih merah med ameriškim dolarjem in juanom ostaja velika, kar bi lahko dolgoročno omejilo privlačnost kitajske valute. Po poročanju agencije Reuters so velike državne banke na trgu že posredovale, da bi upočasnile prehitro rast vrednosti juana.

Kitajska ljudska armada je dan po zaključku Foruma dveh mest (Twin City Forum) sprožila obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki so vključevale tudi streljanje z ostrim strelivom dolgega dosega. Tajvanska opozicijska svetnica Jian Shu-pei je ostro kritizirala tajpejskega župana Jiang Wan-ana, češ da je Kitajska darilo v obliki pand uporabila za pomiritev politikov, medtem ko sočasno izvaja vojaško ustrahovanje prebivalstva. Po navedbah strateških strokovnjakov so vaje z imenom 'Pravična misija' politično motivirane in nimajo mednarodnopravne legitimnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Kitajska danes izvedla daljinsko raketno streljanje, kar tajvanski politiki označujejo za neposreden poskus destabilizacije demokratične družbe. Govornica Demokratične progresivne stranke (DPP) Han Ying je poudarila, da se Peking poslužuje starih metod ustrahovanja, ki so tokrat improvizirane in usmerjene proti suverenosti otoka. Odnosi med Tajpejem in Pekingom ostajajo na najnižji točki, saj Kitajska stopnjuje vojaško prisotnost v Tajvanski ožini kot odgovor na politične dejavnosti na otoku.

Kitajska ljudska armada je drugi dan najobsežnejših vojaških vaj doslej proti Tajvanu izstrelila več raket in v bližino otoka razporedila nove amfibijske jurišne ladje, bombnike ter bojna plovila. Kitajske sile so s temi dejanji praktično obkolile otok, s čimer simulirajo popolno pomorsko in zračno blokado ozemlja, ki ga Peking obravnava kot svojo odpadniško provinco. Zaradi raketnih dejavnosti je bil začasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi deli regije, kar je povzročilo motnje v civilnem letalskem prometu. Ob stopnjevanju napetosti so bili zabeleženi tudi bližnji srečanji vojaških plovil na morju, kitajska vojska pa je objavila propagandne videoposnetke, ki vključujejo simulacije napadov z uporabo robotov in robotskih psov. Namen teh manevrov je po navedbah analitikov demonstracija sile in preverjanje pripravljenosti na morebitno invazijo ali dolgotrajno osamitev otoka. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot provokacijo, ki ogroža regionalno stabilnost in varnost v Tajvanski ožini.

Medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje okoli Tajvana, so opozicijski poslanci (modri in beli) v tajvanskem parlamentu že petič zapored blokirali sprejetje posebnega zakona o obrambi, ki bi namenil 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Poslanci vladajoče stranke DPP so kritizirali blokado in poudarili, da miru ni mogoče doseči s prošnjami Pekingu. Izpostavili so tudi, da bi moral parlament biti enoten v času kitajskih provokacij in vojaških vaj.

Po kitajskih vojaških vajah okoli Tajvana je odbor Kuomintanga (KMT) v mestnem svetu Novega Tajpeja izrazil, da kakršnokoli uničevanje regionalne stabilnosti in stopnjevanje vojaških spopadov ni v interesu tajvanskega ljudstva in bo zagotovo vplivalo na družbeno dojemanje in regionalni mir. Poudarili so, da se morajo izogibati čustvenim odzivom, pragmatično graditi vojsko in se izogibati konfrontacijam s parolami, saj kitajske vojaške vaje niso čustvena dejanja, temveč temeljijo na lastnem strateškem ritmu in taktični postavitvi. Opozorili so tudi, da je po prevzemu oblasti s strani DPP prišlo do nenehnega stopnjevanja kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, katerih cilj je tudi preprečevanje vmešavanja tujih sil v Tajvansko ožino.

Kitajska vojska je v okolici Tajvana nadaljevala obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je izstrelila več raket ter v neposredno bližino otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Po navedbah tajvanskih oblasti so v zadnjih 24 urah v svojem zračnem in pomorskem prostoru zaznali 130 kitajskih vojaških letal, več kot 20 plovil in en balon. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti v regiji, saj Peking s temi manevri stopnjuje pritisk na samoupravni otok. Kitajske sile so v sklopu operacije simulirale blokado otoka, kar predstavlja neposredno nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele pred nekaj dnevi. Tajvanske obrambne sile so zaradi povečane prisotnosti kitajske vojaške tehnike v stanju visoke pripravljenosti in pozorno spremljajo gibanje vseh enot. Dogajanje v Tajvanski ožini ostaja ena najbolj kritičnih točk v sodobnih mednarodnih odnosih, saj vključuje interese svetovnih velesil in vpliva na stabilnost pomorskih trgovskih poti.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Kitajska vojska je v torek, 30. decembra, sprožila obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, s katerimi preigrava scenarij popolne blokade otoka. V vajah, ki jih vodi vzhodno poveljstvo Ljudske osvobodilne vojske Kitajske (PLA), sodelujejo mornarica, letalstvo, kopenske sile in raketne enote. Po poročanju medijev, vključno s South China Morning Post, operacije vključujejo vaje s pravim strelivom ter simulacije napadov na morske cilje. Kitajske oblasti so sporočile, da so manevri usmerjeni v urjenje obrambe pred zračnimi grožnjami in protipodmorniškega delovanja. Gre za stopnjevanje vojaške prisotnosti v regiji, ki povečuje napetosti med Pekingom in Tajpejem. Analitiki opozarjajo, da so tovrstne dejavnosti del širše strategije pritiska na Tajvan, s katero želi Kitajska demonstrirati svojo vojaško premoč in pripravljenost na morebitno posredovanje v prihodnosti.

Skupina enajstih poslancev Evropskega parlamenta bo 4. januarja 2026 obiskala Tajvan, kjer se bodo z državnimi predstavniki in strokovnjaki posvetovali o spopadanju s hibridnimi grožnjami. Obisk, ki ga vodi predsednik skupine prijateljstva s Tajvanom Michael Gahler, se bo odvil v času povečanih napetosti, saj Kitajska izvaja obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnost 2025 v bližini otoka. Evropska delegacija bo poleg uradnih srečanj s predsednikom Lai Ching-tejem obiskala tudi strateško pomemben otok Kinmen in predstavnike tajvanske polprevodniške industrije. Namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področju varnosti in tehnologije. Po navedbah tajvanskega ministrstva za zunanje zadeve bo delegacija preučila tajvanske izkušnje pri soočanju z dezinformacijami in kibernetskimi napadi, ki jih Taipei pripisuje Pekingu. Ta diplomatska poteza sledi nedavnim prizadevanjem Tajvana za krepitev vezi z evropskimi institucijami, kar vključuje tudi udeležbo v mednarodnih parlamentarnih zvezah, ki spremljajo dejavnosti Kitajske.

Kitajska vojska je nadaljevala z vojaškimi vajami z ostro municijo okoli Tajvana. Tajpej je v enem dnevu zaznal 130 preletov kitajskih bojnih letal.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Azijski delniški trgi so v torek, ob koncu trgovalnega leta 2025, večinoma sledili negativnim trendom z ameriškega Wall Streeta. Indeksa v Tokiu in Šanghaju sta zabeležila manjše padce, medtem ko je avstralski S&P/ASX 200 izgubil 0,1 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgih je bilo odraz ponedeljkovega trgovanja v ZDA, kjer so glavni indeksi, vključno s S&P 500 in Dow Jonesom, upadli zaradi unovčevanja dobičkov in visokih vrednotenj tehnoloških podjetij, kot je Nvidia. Kljub torkovemu zdrsu indeks S&P 500 leto zaključuje z več kot 17-odstotno rastjo. Na surovinskih trgi je bilo opaziti ponovno rast cen žlahtnih kovin, hkrati pa se je nepričakovano okrepil nikelj. Ta kovina, ki je bila v zadnjih dveh letih zaradi strukturnih presežkov in nižjega povpraševanja po električnih vozilih v medvedjem trendu, je v zadnjem mesecu pridobila 5,5 odstotka vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bi nikelj, kljub preteklim težavam zahodnih proizvajalcev in presežkom v indonezijski proizvodnji, lahko predstavljal novo priložnost za vlagatelje, ki iščejo podcenjena sredstva, čeprav tveganja zaradi kitajskega nepremičninskega sektorja ostajajo visoka.

Kitajska je nadaljevala z vojaškimi vajami okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket v Tajvanski ožini. Kitajska operacija se imenuje 'Misija Pravičnost 2025'.

Večina azijskih borz je bila zaprta zaradi novoletnih praznikov, medtem ko je trgovanje na tistih, ki so bile odprte, potekalo mešano. Indijska rupija se je ob odprtju novega leta gibala pri 89,95 za ameriški dolar.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v petek na Floridi izjavil, da ga nedavne kitajske vojaške vaje s pravo municijo v okolici Tajvana ne skrbijo. Trump je poudaril, da mu kitajski predsednik Xi Jinping v njunih pogovorih ni nikoli omenil načrtov za invazijo na otok, zato ne verjame, da bi Peking dejansko sprožil vojaški napad. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko je kitajska mornarica napovedala nov krog manevrov, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom, kar Tajvan in mednarodna skupnost pogosto razumeta kot neposredno grožnjo. Trumpov optimističen pogled na odnose s Pekingom temelji na osebnih diplomacijah in nedavnih napovedih o tesnejšem sodelovanju. Kljub temu da Kitajska stopnjuje vojaški pritisk na regijo, bodoči ameriški predsednik meni, da so opozorila o vojni pretirana. Njegova stališča so tesno povezana z napovedanim obiskom v Pekingu, kjer bosta voditelja razpravljala o ključnih vprašanjih, vključno s trgovino in varnostno politiko, kar nakazuje na poskus stabilizacije odnosov med velesilama prek neposrednega dialoga namesto vojaškega zaostrovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.

Kitajska je okrepila vojaške vaje okoli Tajvana z operacijo "Skupni meč", ki je vključevala streljanje z bojevim strelivom in uporabo različnih vojaških sil. Tajvansko obrambno ministrstvo je zanikalo nekatere govorice in potrdilo, da so kitajske rakete padle blizu Tajvana. Filipinski inštitut Stratbase je obsodil kitajske vojaške vaje in izrazil podporo Tajvanu. Japonski mediji so poročali, da Kitajska s temi vajami pritiska tudi na Japonsko.