Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je javno obtožil sosednjo Kolumbijo, da ne sodeluje pri prizadevanjih za preprečevanje trgovine z drogami na skupni meji. Maduro je izpostavil, da se Venezuela s tem vprašanjem spopada sama, pri čemer je poudaril, da je država v zadnjem obdobju uničila že štirideseto tuje letalo, povezano s kolumbijskimi narkokarteli. Po njegovih besedah venezuelska vlada za varnostne operacije in boj proti organiziranemu kriminalu namenja več milijard dolarjev proračunskih sredstev. Predsednik je venezuelski sistem boja proti narkotikom označil za popoln model, obenem pa je zavrnil kakršno koli odgovornost za težave, ki izvirajo iz Kolumbije. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko se Venezuela sooča z mednarodnim pritiskom in obtožbami glede vpletenosti najvišjih državnih uradnikov v ilegalne dejavnosti. Madurove izjave služijo kot poskus utrditve domače suverenosti in zavračanja obtožb, ki prihajajo predvsem s strani Združenih držav Amerike.

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nagovoru ob koncu leta 2024 poudaril, da vsaka bitka v letu 2025 ponovno potrjuje vitalnost venezuelskega ljudstva in države. Maduro, ki nase gleda kot na osrednji steber upora proti zunanjim pritiskom, je skupaj z obrambnim ministrom Vladimirjem Padrinom Lópezom izpostavil pomen vojaško-ljudske enotnosti pri obrambi nacionalne suverenosti. Po njegovih besedah ostaja Venezuela neomajna kljub stopnjevanju diplomatskih in gospodarskih pritiskov s strani tujih sil. Njegove izjave prihajajo v času, ko se režim sooča z novo valom sankcij in kritik glede demokratičnih standardov v državi. Madurov diskurz je bil usmerjen v utrjevanje notranje kohezije, pri čemer je obljubil nadaljevanje boja proti tistemu, kar opisuje kot imperialistične grožnje. Obrambni minister López je ob tem dodal, da so oborožene sile pripravljene na morebitne izzive v prihajajočem letu, s čimer je podkrepil predsednikovo sporočilo o stabilnosti režima.

Panamske oblasti so sporočile, da se je prehod migrantov skozi Dariensko sotesko, nevarno naravno mejo med Kolumbijo in Panamo, v letu 2025 drastično zmanjšal. Po uradnih podatkih je to območje prečkalo le 3091 oseb, kar predstavlja 99-odstotni upad v primerjavi z letom 2024, ko je to pot na svoji poti proti Severni Ameriki izbralo več kot 300.000 ljudi. Kljub izjemno nevarnim razmeram v pragozdu je ta pot v preteklih letih veljala za eno glavnih tranzitnih točk za neregularne migracije v regiji. Drastičen upad števila prehodov kaže na spremenjeno dinamiko migracijskih tokov v Latinski Ameriki. Panamska vlada je v preteklosti napovedala ostrejše ukrepe za nadzor meje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri omejevanju nezakonitih prehodov skozi to neprehodno džunglo. Čeprav so razlogi za tako obsežno zmanjšanje večplastni, podatki potrjujejo, da se je pritisk na to specifično pot skoraj povsem ustavil, kar močno vpliva na humanitarno situacijo in varnostno politiko v celotni srednjeameriški regiji.

Bahrajn, Kolumbija, Demokratska republika Kongo, Liberija in Latvija so z današnjim dnem uradno začele svoj dvoletni mandat kot nove nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Te države so se pridružile Danski, Grčiji, Pakistanu, Panami in Somaliji, ki svoj mandat opravljajo že od začetka preteklega leta. Varnostni svet ZN skupno sestavlja 15 članic, med katerimi ima pet držav – Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Kitajska in Rusija – stalni sedež in pravico do veta, preostalih deset pa se voli za obdobje dveh let po regionalnem ključu. Med novimi članicami ima največ izkušenj Kolumbija, ki bo v tem organu delovala že osmič, medtem ko je Latvija v Varnostni svet vstopila prvič v svoji zgodovini. Vsako leto se zamenja pet članic, pri čemer se v sodih letih volijo dve državi iz Afrike ter po ena iz Azije, Latinske Amerike in Vzhodne Evrope. Kljub sistemu rotacije več kot tretjina držav članic ZN, med njimi tudi Srbija, Črna gora in Severna Makedonija, še nikoli ni bila zastopana v tem ključnem organu za zagotavljanje mednarodnega miru in varnosti.

Ameriške vojaške sile so v sredo v okviru operacije Lanza del Sur uničile tri čolne, ki naj bi bili vpleteni v trgovino z drogami v bližini obal Venezuele in Kolumbije. Po uradnih podatkih ameriške vojske so v napadu umrle najmanj tri osebe. Operacija je bila izvedena kot del širših prizadevanj Bele hiše za boj proti mednarodnemu tihotapljenju mamil v karibskih in pacifiških vodah. Akcija pa nima zgolj varnostne komponente, temveč tudi izrazito politično ozadje. Bela hiša je potrdila, da je namen tovrstnih vojaških dejavnosti v regiji tudi stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom predsednika Nicolása Madura. ZDA si s tem prizadevajo za njegovo odstranitev s oblasti, medtem ko obtožujejo njegov režim neposrednega sodelovanja pri razpečevanju prepovedanih substanc v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo prvega neposrednega vojaškega napada na kopensko infrastrukturo znotraj venezuelskega ozemlja, kar je povzročilo močno zaostritev napetosti v regiji. Operacija, ki naj bi se odvila v noči na božič, 24. decembra, je bila po uradnih navedbah usmerjena proti pristaniški infrastrukturi, ki jo narkokarteli domnevno uporabljajo za pretovarjanje drog. Čeprav so mediji od predsednika zahtevali podrobnejša pojasnila, Trump ni zanikal napada na venezuelsko ozemlje, vendar je ostal skop z dodatnimi informacijami. Napad je sprožil resne pomisleke glede nadaljnjega ameriškega vojaškega delovanja v karibskem bazenu. Medtem ko venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura o incidentu uradno še molči, sosednja Kolumbija in preostala mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremljata razvoj dogodkov. Po nekaterih poročilih so napad z uporabo brezpilotnih letal izvedle enote obveščevalne agencije CIA, kar označuje pomemben odklon od dosedanje ameriške strategije v regiji, ki je temeljila predvsem na diplomatskem in gospodarskem pritisku.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovil obtožbe, da so ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa bombardirale tovarno kokaina v Maracaibu v Venezueli. Petro trdi, da je bila tovarna povezana s tihotapljenjem kokaina in da jo je nadzorovala kolumbijska gverilska skupina ELN (Ejército de Liberación Nacional). Donald Trump je potrdil, da je do napada prišlo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v torek sporočil, da so ameriške vojaške sile izvedle letalski napad na sumljivo tovarno kokaína v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ta podatek je predsednik Petro razkril le dan po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uradno potrdil, da so Združene države Amerike izvedle svoj prvi neposredni vojaški udar na venezuelskem ozemlju. Čeprav podrobnosti o točni lokaciji in uporabljenih sredstvih niso povsem jasne, poročila kažejo na stopnjevanje ameriških vojaških operacij v regiji pod pretvezo boja proti narkoterorizmu. Napad naj bi bil izveden z uporabo brezpilotnih letalnikov, kar se sklada s prejšnjimi izjavami predsednika Trumpa o uporabi dronov za uničevanje logističnih centrov narkokartelov. Trenutno še ni znano, ali je v napadu prišlo do žrtev, prav tako pa venezuelska vlada pod vodstvom Nicolása Madura še ni podala uradnega odziva na te konkretne navedbe. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj ZDA odkrito obtožujejo Madurov režim sodelovanja z mednarodnimi kriminalnimi združbami.

Združene države Amerike so izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško mesto Maracaibo v Venezueli, kjer naj bi se po besedah kolumbijskega predsednika Gustava Petra nahajala tovarna kokaina. Petro trdi, da je omenjeni obrat upravljala kolumbijska gerilska organizacija ELN (Narodna osvobodilna vojska), kar dogodku daje širšo regionalno varnostno dimenzijo. Ameriški predsednik Donald Trump je napad na venezuelsko pristanišče uradno potrdil v torek, vendar so uradni razlogi Washingtona osredotočeni na širši boj proti trgovini z drogami na tem območju. Operacija predstavlja stopnjevanje napetosti v regiji, saj ameriška administracija vse pogosteje uporablja neposredno vojaško silo na ozemlju Venezuele pod pretvezo protidrogovnega delovanja. Kolumbijski predsednik je ob tem izpostavil neposredne povezave med obratom in kolumbijskimi kriminalnimi strukturami, kar bi lahko služilo kot opravičilo za ameriško posredovanje v državi, s katero Washington nima diplomatskih odnosov. Incident se dogaja v času zaostrenih odnosov med Bogoto in Washingtonom zaradi preteklih vojaških akcij v Karibskem morju.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v objavi na družbenem omrežju X sporočil, da so ameriške letalske sile bombardirale domnevno tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Napad se je zgodil v kontekstu zaostrovanja ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je akcijo posredno potrdil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Operacija v Venezueli predstavlja redek neposreden vojaški poseg Združenih držav Amerike na ozemlju te južnoameriške države, cilj pa naj bi bilo uničenje infrastrukture za proizvodnjo prepovedanih drog. Poročila o napadu prihajajo v času povečanih napetosti v regiji, kjer kolumbijske oblasti spremljajo dejavnosti ameriških sil v sosednji državi. Čeprav so podrobnosti o škodi in morebitnih žrtvah še vedno skope, Petrova potrditev dogodka nakazuje na neposredno vpletenost ZDA v protidopinške operacije na tujih tleh.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v javni izjavi sporočil, da so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na objekt v Venezueli. Po Petrovih navedbah je bila tarča napada tovarna kokaina, kar nakazuje na neposredno vmešavanje ameriških sil v protinarkotične operacije na ozemlju sosednje države. Petro je podrobnosti o operaciji razkril kot del širšega poročila o varnostnih razmerah v regiji. Incident predstavlja potencialno zaostritev diplomatskih odnosov v Južni Ameriki, saj vključuje tri države z zapleteno zgodovino sodelovanja in sporov. Čeprav so ZDA v preteklosti že podpirale protinarkotične dejavnosti v regiji, neposredni napadi na ozemlje Venezuele brez uradne objave Washingtona predstavljajo redko in tvegano potezo. Kolumbijski predsednik ob tem ni podal informacij o morebitnih žrtvah ali natančni lokaciji uničenega objekta.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je sporočil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle zračni napad na tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Petro je novico objavil na družbenem omrežju X, kjer je navedel, da je bil objekt tarča bombardiranja zaradi domnevne proizvodnje prepovedanih drog. Dogodek predstavlja potencialno zaostritev napetosti v regiji, saj vključuje vojaško posredovanje na ozemlju suverene države pod krinko boja proti narkotikom. Informacije o napadu trenutno temeljijo na navedbah kolumbijskega predsednika, medtem ko uradni Washington in Caracas dogodka še nista podrobneje komentirala ali potrdila obsega škode. Incident poudarja kompleksne varnostne razmere v Južni Ameriki, kjer se prepletajo interesi boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in geopolitična rivalstva med ZDA ter venezuelskim režimom. Maracaibo, ki leži na severozahodu Venezuele, velja za strateško pomembno točko, ki je bila v preteklosti že večkrat predmet razprav o tihotapskih poteh.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike prejšnji teden izvedle vojaški napad na večji objekt v Venezueli, ki naj bi bil povezan s tihotapljenjem prepovedanih drog. Po navedbah predsednika so ZDA s tem operativno onesposobile infrastrukturo, ki so jo za prevoz pošiljk uporabljali venezuelski narkokarteli. Gre za redek neposreden vojaški poseg na venezuelskem ozemlju, ki ga ameriška stran utemeljuje z bojem proti mednarodnemu kriminalu. Operacija, ki naj bi po nekaterih poročilih vključevala uporabo brezpilotnih letalnikov agencije CIA, je bila usmerjena proti pristanišču, kjer so bila uničena plovila za transport drog. Deli teh plovil so kasneje naplavili na kolumbijski polotok, kar je sprožilo dodatna vprašanja o naravi tovora in obsegu uničenja. Čeprav Bela hiša sprva ni želela podrobneje pojasniti, ali je napad izvedla redna vojska ali obveščevalna služba, je Trumpova izjava za radijsko postajo WABC de facto potrdila neposredno vpletenost ZDA. Dogodek predstavlja zaostritev ameriške zunanje politike do Venezuele, saj gre za prvi znani kopenski oziroma zračni napad na cilje znotraj te države. Medtem ko Washington poudarja protidrogni vidik operacije, nekateri tuji mediji opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice takšnih enostranskih vojaških akcij za stabilnost v regiji.

ZDA so uvedle nove sankcije proti štirim podjetjem in povezanim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Posadka enega od tankerjev, povezanih z Iranom, je poskušala preprečiti zaseg s strani ZDA s prebarvanjem v rusko zastavo. Kljub blokadi ZDA se kitajski tankerji približujejo venezuelskim vodam, kar napoveduje novo konfrontacijo med Trumpom in Xijem.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je prek družbenega omrežja X sporočil, da so ameriške zračne sile v obalnem mestu Maracaibo v Venezueli bombardirale laboratorij za predelavo kokaina. Po navedbah Petra so Združene države Amerike ciljale tovarno, v kateri naj bi kokovo pasto mešali za končno proizvodnjo prepovedane droge. Objava je sledila izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je dan prej potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje za privezovanje plovil v Venezueli, ki so jih uporabljali za transport narkotikov. Operacija predstavlja oster zasuk v ameriški zunanji politiki do regije pod Trumpovo administracijo, ki se je odločila za neposredne vojaške ukrepe proti infrastrukturi narkokartelov na ozemlju sosednje države. Čeprav sprva ni bilo povsem jasno, ali se Petro in Trump sklicujeta na isto lokacijo, njuni izjavi potrjujeta intenziviranje ameriških operacij v Venezueli. Ta poteza je tesno povezana z odločitvijo Washingtona, da prekliče prejšnja dovoljenja za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v tej državi, kar dodatno zaostruje odnose z vlado v Caracasu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je potrdil, da so Združene države Amerike bombardirale tovarno kokaina v venezuelskem pristaniškem mestu Maracaibo. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil prvi ameriški kopenski napad na venezuelski obali, vendar ni navedel natančne lokacije.

Bolivarianske nacionalne oborožene sile Venezuele (FANB) so v zvezni državi Apure v bližini meje s Kolumbijo odkrile in uničile dvomotorno letalo, ki ni imelo ustreznih dovoljenj za letenje v venezuelskem zračnem prostoru. Po navedbah poveljnika strateškega operativnega poveljstva Dominga Hernándeza Láreza je bilo plovilo v občini Pedro Camejo skrito pod rastlinjem na improvizirani tajni stezi. Gre za del širše operacije Escudo Bolivariano »Independencia 200«, s katero venezuelska vojska krepi nadzor nad mejnimi območji in preprečuje dejavnosti, povezane s tihotapljenjem in nezakonitimi preleti. Venezuelska vojska je letalo razglasila za sovražno, saj je v državo vstopilo brez vnaprejšnjega načrta poleta ali komunikacije s kontrolo zračnega prometa. Od začetka leta 2025 so venezuelske sile po uradnih podatkih onesposobile že 31 letal, od sprejetja zakona o obrambi zračnega prostora leta 2012 pa skupno 422 plovil. Operacija odraža zaostrene varnostne razmere v regiji, kjer se venezuelske oblasti pogosto spopadajo z vprašanji kršitev suverenosti in domnevnimi zarotami, ki vključujejo tuje obveščevalne službe.

Ekvador je zaprl svoje meje s Kolumbijo in Perujem, da bi se boril proti organiziranemu kriminalu, ki je aktiven na teh območjih. Ekvadorska vlada je sporočila, da je zaprtje mejnih prehodov ukrep za omejitev kriminalnih dejavnosti.

Osmar Viera ima na seznamu prestopov dve možnosti za položaj desnega branilca.